Manj slano je bolj zdravo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sreda, 12. avgust 2009 / 06:00

Slovenci za 150 odstotkov presegamo priporočen dnevni vnos soli v prehrani, kar je resen dejavnik tveganja za zdravje. Preveč zaužite soli vpliva na povišan krvni tlak, povzroča želodčnega raka in številne druge bolezni.

Center za preprečevanje kroničnih bolezni CINDI z Inštituta za varovanje zdravja v sodelovanju s strokovnjaki različnih področij in s finančno podporo ministrstva za zdravje vodi nacionalni projekt zmanjševanja uživanja soli v prehrani. »Izvedli smo raziskave o dejanskem vnosu soli pri slovenski populaciji ter ugotovili ključne vire soli v prehrani. Rezultati kažejo, da Slovenci za 150 odstotkov presegamo priporočen vnos soli. Največji vir zaužite kuhinjske soli (natrija) z živili, povprečno 1,7 grama soli na dan, je s kruhom in krušnim pecivom, kot so žemlje, kajzerice, sirove štručke itd. Drugi pomembni vir kuhinjske soli so mesni izdelki, ki so v prehrani Slovencev pogosto na dnevnem jedilniku. Z mesnimi izdelki zaužijemo kar 24 odstotka celotne dnevne količine soli z živili, najpomembnejši viri soli so salame, suho meso, klobase in hrenovke. Prav tako so bogat vir soli siri. Dodatni vir soli je neustrezna priprava hrane in dosoljevanje pri mizi, saj si pri nas hrano pri mizi dosoli približno 20 odstotkov prebivalcev. Predelana in pol pripravljena ter pripravljena živila pa glede na rezultate zahodnoevropskih študij pa predstavljajo kar 80 odstotkov zaužite soli na dan,« je povedala doc. dr. Cirila Hlastan Ribič, vodja programov prehrane CINDI pri Inštitutu za varovanje zdravja.

Sedemnajst odstotkov anketiranih Slovencev v raziskavi CINDI zaužije kosilo zunaj doma in kar 47 odstotkov anketiranih zaužije dopoldansko malico zunaj doma, ki pogostokrat nadomesti kosilo. Primer: če potrošnik poje pizzo, v telo vnese 12 gramov soli, kar pomeni, da za 140 odstotkov preseže priporočeno količino dnevno zaužite soli. »Izvedli smo tudi analizo koncentracije natrija v urinu, ki po mednarodni literaturi velja za »zlati standard« za merjenje vnosa soli. Raziskava je pokazala, da prebivalci Slovenije zaužijemo v povprečju kar 12,5 grama soli na dan, priporočilo za vnos soli pri odrasli populaciji pa je le 5 gramov soli na dan,« je povedala Hlastan Ribičeva.

Presoljeno je prenevarno

»Prekomeren vnos natrija v prehrani je pomemben dejavnik za povišan krvni tlak, ta pa za možgansko kap. Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu, 80 odstotkov teh smrti pripisujejo povišanemu krvnemu tlaku, kajenju in povišanemu holesterolu. Od naštetih vzrokov je povišan krvni tlak najpomembnejši neposredni vzrok smrti. Visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo sta direktno odvisna od previsokega vnosa soli, nizkega vnosa kalija in nezadostnega vnosa zelenjave in sadja, prekomernega uživanja alkohola, previsoke telesne teže in nezadostne telesne dejavnosti,« je opozorila sogovornica in ponazorila s podatkom, kaj se zgodi, če se odločimo za manj soljeno hrano: »Raziskave so pokazale, da lahko postopno zmanjševanje soli za 6 gramov na dan v povprečju zmanjša pojavnost možganske kapi za 24 odstotkov in bolezni srca in ožilja za 18 odstotkov. Številne študije navajajo, da je previsok vnos soli povezan tudi z želodčnim rakom, osteoporozo, astmo, ledvičnimi kamni in sladkorno boleznijo.«

Pojavnost povišanega krvnega tlaka v Sloveniji je v povprečju ocenjena na 39,6 odstotka. Leta 2005 je v Sloveniji zaradi srčno-žilnih bolezni umrlo 288 ljudi na 100 tisoč prebivalcev, v Evropski uniji pa 273 ljudi na 100 tisoč prebivalcev.

Akcija za zmanjševanje soli v prehrani

»Za uspešno zmanjšanje soli v prehrani Slovencev pripravljamo celostni program, ki bo vključeval vse partnerje v prehranjevalni verigi, zdravstvene delavce in populacijo. Na področju zniževanja soli v prehrani tako sodelujemo s predstavniki živilsko predelovalne industrije za postopno zmanjševanje soli v živilih (pekovski in žitni obrati, mesna industrija), ponudniki javne prehrane, vzgojno izobraževalnimi ustanovami in zdravstvenimi delavci. Vzporedno bo potrebno izvajati nacionalno promocijsko kampanjo za manjši vnos soli, preko katere bomo ozaveščali in podali priporočila o ustrezni izbiri živil ter obrokov z manjšo vsebnostjo soli,« je napovedala doc. dr. Cirila Hlastan Ribič.