Dojenje, več kot hranjenje

Besedilo: Lea Ahčin
Kategorija: GG Plus / torek, 11. avgust 2009 / 06:00

Lea Ahčin, pomočnica direktorice za področje zdravstvene nege v BGP Kranj in mednarodna pooblaščena svetovalka za laktacijo.

Materino mleko je dragoceno naravno bogastvo, obnovljivi vir in najbolj ekološka hrana, kar jo je v naravi. Dojenje ni le izbira življenjskega stila. Vpliva na zdravje matere, otroka, socialno življenje in okolje, česar se premalo zavedamo. Raziskave so pokazale, da tudi v onesnaženem svetu dojenje prinaša več koristi, kot pa tveganja zaradi prisotnosti potencialno škodljivih snovi v umetnih hranilih. Materino mleko je vedno na voljo in je primerne temperature. Ne potrebuje pakiranja in embalaže. Ni ga potrebno transportirati, mati ga ima vedno s seboj. Je praktično zastonj, mati potrebuje samo nekaj dodatnih kalorij.

Pri svetovanju nosečnicam in njihovim bližnjim v zvezi z dojenjem se je potrebno osredotočiti na motiviranje nosečnice za dojenje, na dvigovanje njene samozavesti ter vzpostavljanje zaupnega odnosa pri reševanju problemov v zvezi z dojenjem. Večina žensk se za način hranjenja svojega otroka odloči že pred zanositvijo. Dajanje informacij o prednostih dojenja je še posebej pomembno za ženske, ki nimajo predhodnih izkušenj z dojenjem, in za ženske, ki se za način hranjenja svojega otroka še niso dokončno odločile.

Od vseh dejavnikov, ki vplivajo na uspešno dojenje, je najpomembnejši očetov odnos do dojenja. Očetje, ki poznajo prednosti dojenja, so bolj naklonjeni dojenju kot tisti, ki o dojenju vedo zelo malo. Mnogi očetje podpirajo svojo partnerko pri dojenju, ker se zavedajo, da je takšen način prehranjevanja boljši za telesno in čustveno zdravje otroka.

Zdrava in uravnotežena prehrana nosečnice in doječe matere je pomembna tako za dojenčka kot za mati. Že prehrana noseče ženske pripomore k rasti zarodka in se hkrati tudi shranjuje za porabo med dojenjem. Priporočila za prehrano nosečnice so sledeča: uživanje zdrave, raznolike hrane in posvečanje pozornosti železu, kalciju in vitaminu D (in dodatkom vitamina B12, če je mati vegetarijanka), spremljanje rasti telesne mase, zagotavljanje konstantnega vira folne kisline, zmanjšanje uživanja kofeina in prehrambenih dodatkov (sol, začimbe,…), če so pogosti in v velikih količinah, izogibanje kajenju in prostorom za kadilce, alkoholu, drogam in nepredpisanim zdravilom. Tudi v času dojenja materi svetujemo, naj je raznoliko mešano prehrano. V prvih dneh odsvetujemo mastno hrano (npr. cvrtje, svinjino,…), priporočamo lahko prebavljivo hrano, vendar mora doječa mati poskrbeti za zadosten vnos kalorij, kajti drugače se kalorije črpajo iz njenih telesnih zalog. Prav tako v prvih dneh odsvetujemo velike količine sadja, ki vsebuje veliko vitamina C (kivi, agrumi), kapusnice in živila, ki napenjajo. Odsvetujemo uživanje prekomernih količin začimb, soli, prekomerne količine kofeina - kave, alkohola, nikotina.

Dojenje zagotavlja za zdravje in razvoj otroka idealno ravnovesje hranilnih in obrambnih snovi, ki so prilagojene vsakemu otroku. Vse prednosti dojenja, tako za otroka kot tudi za mater, so najbolj izražene, če mati izključno doji. Izključno dojenje pomeni, da otrok ne prejema razen materinega mleka nobene druge dodatne hrane, vode ali tekočine. Za uspešno dojenje je pomemben čim hitrejši kožni stik med mamico in novorojenčkom po porodu, materi pomagamo dojiti že v prve pol ure po porodu, saj je takrat novorojenčkov sesalni refleks najmočnejši, s prvim podojem novorojenček dobi kolostrum. Matere in novorojenčki naj bodo skupaj 24 ur, tako imenovani rooming-in, kar omogoča dojenje po želji novorojenčka. Dojenje pomaga pri krčenju maternice, sesanje stimulira produkcijo hormonov, prav tako je zaradi sesanja povečana tvorba mleka-laktacija.

Žensko mleko, ki ga otrok prejema z dojenjem, vsebuje več kot dvesto sestavin, ki so se skozi tisočletja popolnoma prilagodile potrebam otrok, zato predstavlja zlati standard prve prehrane v življenju in kasneje vitalno pomemben dodatek dopolnilni prehrani otrok.

Ljubezen do otroka in povezanost, ki jo ima mati z otokom, je pomembno izhodišče za varno in zdravo rast otroka tudi v primeru, ko mati ne doji. V takem primeru je pomemben pravilen pristop do matere, da se ji ne vzbuja občutka manjvrednosti oziroma, da je slaba mati.