Evropska nagrada za sožitje na Koroškem

Evropski parlament je podelil državljansko nagrado skupini, ki si prizadeva za sožitje nemško in slovensko govorečih prebivalcev Koroške.

Celovec – Ker je predsednik koroškega deželnega zbora Josef Lobnig (Zavezništvo za prihodnost Avstrije) preprečil podelitev državljanske nagrade Evropskega parlamenta v znameniti Dvorani grbov v Celovcu, so jo v začetku julija podelili v dvorani samostanskega gradu v Podkloštru/Arnoldstein. Podelil jo je podpredsednik Evropskega parlamenta Miguel Angel Martinez iz Španije, znani politični zapornik v času Francovega režima. Državljansko nagrado je prejela »konsenzna skupina«, ki si od leta 2005 naprej prizadeva za sožitje med nemško in slovensko govorečimi ljudmi na Koroškem, za medsebojno spoštovanje in za preseganje preteklih sporov in delitev. Podelitev nagrade koroški »konsenzni skupini« je predlagal socialdemokratski poslanec v Evropskem parlamentu Wolfgang Bulfon, ki je uspel med nekaj sto predlogi iz 27 držav. V »konsenzni skupini« sodelujejo predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm, predsednik Skupnosti koroških Slovencev Bernard Sadovnik, predsednik koroškega Heimatdiensta Josef Feldner, zgodovinar Stefan Karner in nekdanji glavni urednik Kleine Zeitung Heinz Stritzl. Del Slovencev na Koroškem, še posebej Narodni svet, je bil proti sprejemu evropske nagrade. Po njegovem mnenju gre v primeru »konsenzne skupine« za škodljivo sodelovanje z organizacijo (Koroški Heimatdienst – op. p.) in posamezniki, ki so v zgodovini najbolj preganjali Slovence in slovenščino na Koroškem.

Pogovor premaguje predsodke

»Seveda je nenavadno, da smo se začeli pogovarjati z ljudmi, ki so imeli v zgodovini Slovencev na Koroškem izrazito negativno vlogo. Zato smo računali tudi na nasprotovanje in razburjenje. Vendar je treba po vzoru sodobne Evrope tudi na Koroškem preseči stare delitve in spore. Naša skupina si za to prizadeva, kar je v obrazložitvi nagrade še posebej poudaril Evropski parlament. Koroška se je na ta dogodek odzvala različno. Nasledniki pokojnega deželnega glavarja Haiderja so odigrali čudno vlogo, ker niso dovolili, da bi v parlamentu dežele opravili to pomembno slavje. S tem so se osmešili. Veliko neznanih ljudi mi je na ulici čestitalo za nagrado in izreklo zgražanje nad ravnanjem deželnega vodstva. Prepričan sem, da bi Haider ravnal drugače in izkoristil podelitev evropske nagrade tudi za svojo slavo. Ker smo morali slovesno podelitev nagrade organizirati zunaj deželne prestolnice, smo bili medijsko bolj zanimivi in je zato še več ljudi zvedelo za nagrado. Odmevi so bili fantastični,« je povedal član nagrajene skupine in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm. »Nasprotovanje nagradi v delu slovenske manjšine in očitki, da sodelujemo z desnim ekstremizmom, je po mojem mnenju tudi posledica tradicionalne slovenske nevoščljivosti. Ko sva se s predsednikom Heimatdiensta Josefom Feldnerjem začela pogovarjati o sodelovanju, sem mu kot pogoj postavil zavračanje nacionalsocializma in odobravanje partizanskega boja. On je to sprejel. Pri spomeniku v Beljaku sva se simbolno skupaj poklonila koroškim žrtvam nacizma, v Logarski dolini pa koroškim žrtvam povojnega komunističnega nasilja. Začeli smo zanimiv proces. Lahko je biti Slovenec med Slovenci, veliko težje pa tam, kjer so v glavah ljudi predsodki o grozeči slovenski nevarnosti za Koroško še živi. Drugega načina za zagotovitev sožitja ni. Tako delajo v cerkvenih organizacijah in naših društvih. Tako bomo še naprej ravnali tudi mi,« je povedal Marjan Šturm.