Čebelarjenje v skladu z naravo

Srečo Zalaznik se je kot prvi med lukovškimi čebelarji odločil za ekološki način čebelarjenja. Medu je manj, a ima zdaj dodano vrednost, pravi.

Koreno – Srečo Zalaznik iz vasice Koreno v dolini Črnega grabna skoraj šeststo metrov nad morjem se je za čebelarjenje odločil pred petimi leti, čeprav je bila to že njegova želja iz otroštva, ko je imel na domačih Prevojah svoj čebelnjak.

»Pred leti sem imel delovno nesrečo in iskal sem kakšno duhovno zadovoljstvo, pa sva z ženo Natašo kupila nekaj panjev in tako se je začelo. Včlanil sem se v Čebelarsko društvo Lukovica in se začel izobraževati, pred dvema letoma pa sem se povezal z Inštitutom za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu, saj sem svojemu čebelarjenju želel dodati nekaj več,« pravi Srečo Zalaznik in priznava, da je odločitev za ekološko pridelavo medu prinesla nekaj korenitih sprememb in tudi za tretjino manj medu, a mu za to nikakor ni žal, čeprav je med sicer številnimi čebelarji na področju Lukovice, kakor pravi, prvi, ki se je odločil za ekološki pristop. »Inštitut je pobral vzorce medu in mi dal navodila, ki se jih moram držati, če želim prejeti certifikat. Maticam ne smem striči kril, 15 dni pred cvetenjem jih ne smem krmiti, sicer pa le s trsnim sladkorjem, strožja so tudi pravila, povezana s higieno,« pravi Zalaznik, ki ima na domačem vrtu čebelnjak s 34 družinami, in priznava, da je največjo spremembo prinesel način zdravljenja čebel, ki mora biti zdaj povsem naraven. Svoje čebele, ki mu pridelajo približno dvesto kilogramov cvetličnega, kostanjevega in smrekovega medu na leto, lahko v primeru čebelje gnilobe in varoje zdravi le z oksalno in mravljično kislino.

V okolici vasi Koreno intenzivnega kmetijstva ni, zato Srečo Zalaznik v svoji dejavnosti vidi lepo priložnost, ki si jo želi izkoristiti tudi v sklopu blagovne znamke Zakladi Črnega grabna.