Gospodarno z našim denarjem

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 28. julij 2009 / 06:00

Upokojenci, ki predstavljajo tretjino članov zavarovalnice Vzajemna, bodo zahtevali sklic izredne skupščine. Zbranih že 13.500 pooblastil. O tem predsednica zveze Mateja Kožuh Novak.

V zvezi društev upokojencev ste pred kratkim začeli zbirati pooblastila za sklic izredne skupščine zavarovalnice Vzajemna. Kaj želite s tem doseči?

»Civilna družba prevzema iniciativo z namenom, da ubrani sredstva, ki jih sama zbira za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Osnovni namen akcije za sklic izredne skupščine je, da zdravstvu ohranimo denar, ki ga zbira devetsto tisoč zavarovancev Vzajemne. Zakon, ki je bil letos sprejet, nam je omogočil, da začnemo zbirati pooblastila, da skličemo izredno skupščino Vzajemne in zamenjamo nadzorni odbor, ki ni opravil svoje naloge, ker je dovolil, da je Vzajemna ogromno denarja trošila za razne svetovalce, za sponzoriranje športa in kulture, nam, zavarovancem, pa so konec minulega leta celo povišali mesečni prispevek. Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje se zbere ogromno denarja, 420 milijonov evrov letno. Ta sredstva morajo ostati za namene, za katere so zbrana, mi, predstavniki civilne družbe, lastniki zavarovalnice Vzajemna, pa moramo imeti večji vpliv na to, kako se s tem denarjem gospodari.«

Vam bo to uspelo do septembra ali oktobra, ko bi želeli sklic izredne skupščine?

»Že spontano so nam pred začetkom akcije ljudje poslali čez osem tisoč pooblastil, tako da nas ne skrbi zbrati 15 tisoč potrebnih podpisov. Akcijo smo šele dobro začeli po naših društvih. Imamo 512 zbirnih mest za pooblastila. Kolikor ste lahko videli na posvetu s predsedniki gorenjskih društev upokojencev, ljudje nimajo pomislekov, ali bodo to naredili, pač pa jih zanima, kako bodo to naredili. V Zvezi društev upokojencev Slovenije smo pravilno ocenili, da smo ena redkih skupin prebivalstva, ki smo sposobni v kratkem času na strpen in racionalen način pridobiti toliko pooblastil, česar nam sicer niso verjeli ne v zavarovalnici ne kje drugje.«

Rdeča nit vaših letošnjih srečanj je tudi sicer zdravstvo. Kaj bi želeli spremeniti v tem sistemu, kjer so najpogostejši uporabniki prav starejši ljudje?

»Ljudje, ki nimajo denarja (in teh je vsak dan več), vse bolj tarnajo, da morajo zelo dolgo čakati na zahtevnejše zdravstvene storitve, na specialistične preglede, na operacije. To je povzročil vdor nekontrolirane zasebne iniciative v zdravstvu. Večina zdravnikov v dopoldanskem času dela kot javni zdravstveni delavci, mnogi med njimi kar v javni ustanovi izvajajo samoplačniške storitve. Paciente, ki ne pridejo na vrsto v javnem zdravstvu, vabijo v samoplačniške ambulante, češ da bodo tam bolje postreženi. Ko pa potrebujejo pacienti zahtevnejše in dražje storitve, jih pošljejo nazaj v javni sistem. Ker so neposredno odvisni od njihovega žepa, jih potem dobesedno vrivajo v čakalne vrste v javnih zavodih in drugim, ki nimajo denarja za samoplačništvo, podaljšujejo čakalno dobo. To je protiustavno in protizakonito. Od poslancev Državnega zbora zahtevamo samo to, da z novim zakonom uveljavijo pravno državo. Nismo proti zasebnemu zdravstvu, pač pa nasprotujemo temu, da se ta dva sistema mešata, kajti s tem nekateri ljudje ne morejo uveljaviti pravice, ki jim jo zagotavljata ustava in zakon, da ima do sredstev, zbranih za javno zdravstveno varstvo, vsak zavarovanec enak dostop. V razviti, pravni državi evropskega tipa imajo do skupaj dogovorjenih storitev vsi prebivalci enak dostop, ne glede na to kako globoko lahko posežejo v žep.«