Ni vsaka mama zaklad

Rokijeva zgodba o odraščanju (3)

Na srečo je Rokijeva mama svojo vlogo »žrtve« odigrala in ves teden, kar sem bil še v bolnišnici, je ni bilo več na spregled …«

Kar pa je bilo najhuje, je mama v bolnišnici namignila, da je bil Roki na počitnicah pri očetu in da sumi, da mu je on naredil kaj hudega.

»Ali si lahko mislite, v kakšnem precepu sem bil? Da bi dovolil, da blati očeta?! Ne, tega nisem mogel. Da pa bi mirno gledal in poslušal, kako glumi…?! Tega tudi ne!«

Kljub vsemu so, tako kot že večkrat, socialne delavke posredovale takrat, ko bi bilo najmanj treba. Na podlagi materine izjave so, ne da bi vprašale tudi Rokija, naredile zapisnik in njegov oče je, na vrat na nos, pridrvel iz Murske Sobote, ker je mislil, da se je kaj hudega naredilo otroku.

»Kar tresel se je od strahu, ko je planil v sobo in ko me je zagledal v postelji, se je sklonil nadme in po licu so mu tekle solze. Čeprav me je vse bolelo, sem vseeno dvignil roki in ga objel okoli vratu. 'Kakšen cirkus pa je to?' je nato dejal, ker mu ni bilo nič jasno. Povedal sem mu vse, kar sem vedel. Molče me je poslušal, rekel ni nič, postajal je le vedno bolj bled. Potem pa me je pobožal po laseh, se dvignil in rekel, da se bo čez eno uro vrnil. Pa se, žal, ni. Pozneje sem izvedel, da je na Centru naredil celega vraga, kričal je, da jih bo zmetal skozi okno, zato so ženske poklicale policijo, ti so ga odpeljali s seboj in z zaslišanja se je vrnil pozno zvečer, zunaj je bila že poštena tema. Z njim je bil tudi nek policist, ki se je hotel pogovoriti z menoj. Malo sem bil prestrašen, a ko sem videl, da ne »grize«, sem se sprostil in povedal vse po pravici. 'Tole bo pa cela štala', je na koncu komentiral, mi prikimal in odšel. Oče se je vrnil domov, a tam mame ni bilo. Verjetno je zaslutila, da ga je polomila, zato se je skrila pri svojih prijateljicah. Ne vem, kaj sta z očetom imela, toda naslednji dan sta prišla k meni oba skupaj, dobre volje, mama me je ves čas objemala, oče pa je gledal v tla. Vesel sem bil, da sta se pobotala, čeprav mi ni bilo jasno, kako ji je oče odpustil, da me je pretepla. Ponoči, ko nisem mogel spati, sem po naključju ujel kramljanje med sestrami in ena od njih je, zelo razločno in na glas, dejala, da sedaj ve, kaj pri moških naredi »ženska rit«. V hipu sem začutil, da so govorile o meni in mojih starših in postalo me je sram, da je mama tako kot že neštetokrat očeta zaslepila s svojimi ženskimi čari …«

Rokijevo okrevanje je trajalo še več kot štiri mesece. Kadar se je sklonil ali poskušal teči, ga je v prsih neznosno bolelo. Kljub temu pa je bil vesel, da ga je mama pustila pri miru. Sem in tja je še imela »čustvene napade«, ko ga je pomočila s poljubi, večino časa pa je preživljala s svojimi prijateljicami, ki so ji že od nekdaj pomenile več kot družina. Svetlana mu je mazala boleča mesta z ognjičem, namočenim v alkoholu. Tudi oče se je pogosteje oglašal, tako da se Roki ni imel kaj pritoževati.

»Nekoč me je mama odpeljala s seboj na Center za socialno delo, kjer so me spraševali, kako sem zadovoljen s svojimi starši. Trmasto sem molčal in grdo gledal izpod čela. Sumljivo mi je bilo že to, da se je ena od njih z mojo mamo tikala in tudi to, da so, potem ko se je nehalo zaslišanje, skupaj popile kavo. Bile so pretirano prijazne z menoj in na koncu pogovora je ena od njih želela, da se pod nekim pisanjem podpišem, a nisem hotel. Rekel sem, da bom odnesel s seboj in vse skupaj proučil. Če sme pošten, sploh nisem vedel, kaj ta beseda pomeni, a sem jo slišal na televiziji in se mi je zdela imenitna. Vztrajale so, da je to nemogoče, tiščale so mi kuli v roke, a nisem hotel ubogati. Mami se je spet pričela trsti zgornja ustnica, zato sem vedel, naj ga ne lomim. Ne da bi prebral, sem podpisal, nakar so bile vse navdušene, z mamo sva odšla domov, še prej pa me je povabila na pizzo, kar se je zelo redko zgodilo. Za taka razvajanja se ji je zmeraj zdelo škoda denarja …«

Rokijev oče se je, enkrat konec tedna, spet prikazal na vratih. Bil je zelo žalosten in ko mu je sin stekel v objem, ga je stisnil k sebi in mu dejal: »Fant moj, se zavedaš, kaj si mi naredil?«

»Meni se ni niti sanjalo, o čem govori,« je mirno nadaljeval s pripovedovanjem svoje zgodbe Roki.

»A ko sem vzel v roke pisanje, ki ga je oče prinesel s seboj, sem spoznal, da sem ob zadnjem obisku na socialni podpisal, da sem se takrat, v bolnišnici, policistu lagal in to zato, ker sem se bal, da bi me oče ponovno premlatil …« (Se nadaljuje)