Tržič ima veliko potencialov

Študenti geografije priložnost smučišča na Zelenici vidijo v turnem smučanju, velik, a premalo izkoriščen potencial predstavlja Dovžanova soteska ...

Tržič – Minuli teden se je v Podljubelju zaključil devetdnevni mladinski geografsko-raziskovalni tabor Podljubelj z naslovom Izzivi napredka v objemu Karavank in Kamniških Alp, ki ga je pripravilo Društvo mladih geografov Slovenije v sodelovanju z Občino Tržič. Udeležilo se ga je 33 študentov geografije, ki so se v sklopu šestih delavnic lotili raziskovanja Nature 2000, Dovžanove soteske, smučišča Zelenica, planin pod Košuto, poselitvenih značilnosti občine in prestrukturiranja tržiške industrije.

»Občina Tržič je z vidika naravnih in družbenih dejavnikov izjemno pestra in ima veliko razvojnih potencialov. Razvoj bi moral temeljiti na medsebojnem odnosu človeka in narave,« je po predstavitvi izsledkov tabora na občini poudaril študent Dragan Vučenović, eden od glavnih organizatorjev. Kar 75 odstotkov občine spada v območje Natura 2000, ki sicer predstavlja omejitve posegov v prostor, a na drugi strani omogoča pridobivanje evropskega denarja. Pri tem je po mnenju študentov ključno povezovanje lokalnega prebivalstva in občine, saj je zakonodaja precej ohlapna, razpisna dokumentacija preobsežna, ključni podatki pa so za povprečnega uporabnika premalo konkretni, zato predlagajo izdelavo brošure o financiranju projektov Nature 2000.

Prepričani so, da v Tržič sodijo t. i. mehke oblike turizma, kjer je vpliv turista na okolje majhen. Priložnost smučišča Zelenica vidijo v razvoju turnega smučanja. »Žičnice so zastarele, smučat hodijo le domačini, medtem ko je turnih smučarjev veliko. Poleti bi bil smiseln večji poudarek na planšariji in spustih z gorskimi kolesi. Ta dejavnost se vse bolj pojavlja in je nevarna za ostale obiskovalce, zato bi bilo potrebno urediti progo. Ponudbo bi lahko dopolnili z bližnjim adrenalinskim parkom in ogledi ostankov nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen. V opuščeni zgradbi ob parkirišču predlagamo zgraditev muzeja zgodovine druge svetovne vojne in muzej zgodovine alpskega smučanja, ki ga v Sloveniji še nimamo. Pri izvozu za Zelenico bi bilo potrebno odstraniti nekdanje carinske objekte in zgraditi poseben zavijalni pas,« je strnil Vučenović.

Dovžanova soteska je, kot opozarjajo študentje, velik, a premalo izkoriščen potencial. Predlagajo ureditev parkirišč, glavne ceste ter obnovo obstoječih oz. postavitev novih učnih poti (gozdna učna pot ter razgledna, planinska in geološka pot). Ob vstopu v dolino in izstopu iz nje bi postavili lesen obok, ki bi obiskovalce opozarjal na območje Dovžanove soteske. Na parkirišču ob vstopu v dolino bi postavili brunarico, ki bi služila še kot informativna točka. Pod drobnogled so vzeli tudi planine pod Košuto: Kofce, Šijo, Pungrat, Tegošče in Dolgo njivo, ki bi lahko ponujale turistično-izobraževalne storitve. Tako predlagajo postavitev planšarske učne poti, ki bi pohodnike seznanjala z zgodovinskimi in geografskimi posebnostmi planin ter predstavljala njihov kulturni in etnološki pomen, ogledali pa bi si lahko tudi prikaze starih planšarskih običajev in opravil.

In kako je s širjenjem naselij v občini Tržič? Glavna omejitvena dejavnika sta strmo površje in kvalitetna kmetijska zemljišča, zato bi se morala naselja širiti znotraj obstoječih mej, menijo študentje. »Zaradi prevladujočih tržnih razmer bi bilo smiselno prestrukturiranje industrije v visokotehnološko ali v storitvene dejavnosti, a bi podjetja morala biti majhna in prilagodljiva,« je še dodal Vučenović.