Kranj želi obrtno cono

V Hrastju naj bi gradili obrtno poslovno cono, ob vzhodni obvoznici nove trgovine, v nekdanjih Gorenjskih oblačilih naj bi dobila mesto zdravstvena dejavnost ...

Kranj – »Želja občine je, da bomo pri spremembah dolgoročnega prostorskega načrta našli prostor tudi za obrtno-poslovno cono, ki je v občini nimamo. Osredotočili smo se na Hrastje, kjer bi se prostor dopolnjeval z obstoječim proizvodnim kompleksom Agromehanike. To območje tudi ni podvrženo nobenim varovanjem, gre pa za približno 24,5 hektara površin. Le Zavod za varstvo naravne dediščine je imel nekaj pripomb na okoljsko poročilo, kar se tiče varovanja habitata,« je svetnikom na julijski seji na kratko orisala načrt Danijela Bida Šprajc z občinskega oddelka za okolje na julijski seji mestnega sveta.

»Z lastniki zemljišč smo se že pogovarjali in strinjali so se s spremembo namembnosti zemljišč iz kmetijske v stavbno. Od tega je približno pet hektarov zemljišč v lasti sklada kmetijskih zemljišč,« je povedal direktor občinske uprave Aleš Sladojevič. Svetnik Stanislav Boštjančič pa se je čudil dejstvu, da naj bi se obrtno poslovna cona gradila na območju Hrastja, namesto da bi jo načrtovali na območju degradiranih industrijskih con, kot sta nekdanji Tekstilindus ali Ibi.

Precej izboljšati bo treba tudi cestno infrastrukturo. Neposredno ob jugovzhodnem vstopu v mesto Kranj (nasproti nakupovalnega centra Qulandia) naj bi na sedanjih travnatih in kmetijskih površinah občina pridobila prostor za t. i. centralne dejavnosti. To pomeni, da bomo v radiju nekaj sto metrov dobili še en nakupovalni center; na 4,75 hektara se načrtujejo dejavnosti preskrbe in storitev, poslovne in trgovske dejavnosti, gostinstva in turizma ter posledično selitve štirinajstih kmetij, ki naj bi za to dobile evropski denar. Stanislav Boštjančič je bil kritičen, ker se bo spet »jemala« dobra kmetijska zemlja. Po neuradnih podatkih se za trgovsko dejavnost na tem območju že zanima Hofer. »Za centralne dejavnosti bo še javna razgrnitev,« je povedala Šprajceva.

Že dlje časa se razpravlja o tem, da Kranj nujno potrebuje štiripasovno vzhodno obvoznico namesto sedanje dvopasovnice, ki je preobremenjena. Na seji pa je Aleš Sladojevič povedal, da se je občinska uprava v prejšnjem mandatu - o tem naj bi imeli na ministrstvu za promet tudi dopis - zavezala, da če bo občina potrebovala štiripasovnico do leta 2012, jo bo zgradila z občinskim denarjem. In kot smo še izvedeli, naj bi se stavba nekdanjih Gorenjskih oblačil namenila za zdravstveno dejavnost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / / 14:35

Z normo za Špartatlon

Kranj – Kranjčana Špela Šavs in Edo Gregorič sta pretekla 24-urni ultramaraton v Beogradu. Šavsova je bila v absolutni konkurenci tretja in prva ženska. Pretekla je 180,7 km in izpolnila normo za n...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 13:29

Kandidat za abrahama

V ponedeljek je petdeseti rojstni dan praznoval Srečo Ropret iz Velesovega. Prijatelji in sorodniki so poskrbeli za pester uvod v praznovanje že nekaj dni pred rojstnim dnem, glede na napoved pa se bo...

Razvedrilo / / 13:24

Metal med vodami

Medvoški Klub Jedro je v petek na udaren način odprl vrata v jesensko sezono koncertno-družabnega dogajanja.

Zanimivosti / / 11:50

Prelestna gospodična datura

Justina in Stane Kern tudi v oktobrskih jesenskih dneh uživata ob pogledu na domači vrt, za katerega že leta skrbita z ljubeznijo. Narava jima to s hvaležnostjo vrača.

Mularija / / 11:47

Naših 123 let

V Podružnični šoli Podljubelj so praznovali 123 let šole v kraju. In veste, kaj je bilo nekoč in velja še danes? Najbolj prijazne besede na svetu, kot so prosim, hvala, dober dan, nasvidenje ...

Nasveti / / 11:44

Kdo nas uči biti srečen?

V zadnjem prispevku smo zapisali, da je naša najosnovnejša pravica, da smo veseli in radostni, in da nas ljudje kar čudno gledajo, ko jim pripovedujemo o notranjem veselju. Vsi si želimo biti srečn...