Večji vpliv učiteljev v svetih šol

Poslanke in poslanci državnega zbora so med drugimi zakonskimi predlogi tokrat obravnavali tudi novelo zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Ljubljana - Kot je uvodoma razložil minister za šolstvo Igor Lukšič, so k pripravi zakona besedah pritegnili tudi šolska sindikata, predstavnike staršev in občin, dijaško organizacijo in predstavnike ravnateljev. Za pedagoški proces v šolah nosijo največjo odgovornost učitelji, je dejal minister in s tem utemeljil spremembo sestave svetov šol, kjer bo po novem po pet predstavnikov zaposlenih, po trije predstavniki staršev in po trije predstavniki lokalne skupnosti (ustanovitelja). V zakon vnašajo tudi določilo o zaščiti mreže javnih šol, po katerem financiranje zasebne šole ne sme ogroziti obstoja in razvoja javne. Z novelo parlamentarci tudi rešujejo položaj učiteljev, ki so imeli ob zaposlitvi ustrezno izobrazbo, a ob zamenjavi šole niso več izpolnjevali vseh pogojev. Po ministrovih besedah rešujejo samo položaj tistih, ki že učijo, visoke zahteve za izobrazbo vseh učiteljev in vzgojiteljev pa veljajo za tiste, ki na novo vstopajo v šole.

Poslanci so do zakonske novele izražali različna mnenja, tako denimo v SDS menijo, da so občine kot ustanoviteljice šol in plačniki večine stroškov izključene iz spreminjanja zakonodaje, tudi zmanjševanja vloge staršev ne odobravajo, češ da se ta vpliv krepi povsod po Evropi. Gorenjski poslanec Branko Grims pa se je obregnil ob ustavno sodišče, češ da se izogiba presoji ustavnosti o zgolj 85-odstotnem državnem financiranju zasebnih šol. Meni, naj bi te država v celoti financirala, češ da ustava daje ljudem možnost izbire. Čudi se določilu, naj bi zasebne šole ogrožale mrežo javnih, čeprav je prvih zgolj dva odstotka, zoper njih pa se z leve politične opcije vodi »kulturni boj«. Do neenakopravne obravnave prihaja celo med zasebnimi šolami samimi. Monopolnemu položaju javnega šolstva nasprotuje, tem zakonskim rešitvam pa očita, da so neevropske in tudi neustavne. Minister na to pravi, da je država dolžna vzpostaviti mrežo javnih šol, zasebnim pa da možnost ustanavljanja, ne pa nujno tudi celotnega financiranja. V strankah koalicije pa je bilo slišati tudi misel, da je ustanoviteljica glavnine zasebnih šol katoliška Cerkev, ki ima dovolj premoženja, da lahko pokrije razliko 15 odstotkov do polnega državnega plačevanja zasebnih šol. Nekaterim poslancem pa ni bilo všeč dejstvo, da zakonske spremembe sprejemajo po hitrem postopku, in bi pred sprejetjem želeli več javne razprave, v koalicijskih strankah pa pričakujejo, da bo celovitejše spremembe prinesla bela knjiga na področju šolstva, ki jo pripravlja šolsko ministrstvo.