Meteoriti so okna v vesolje

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / sobota, 18. julij 2009 / 06:00

"Meteoriti skrivajo namige o nastajanju in razvoju našega Osončja in s tem posredno tudi o razvoju Zemlje ter morda tudi življenja na njej. V praksi meteoriti pomenijo dostavo vzorcev drugih svetov na Zemljo - so torej alternativa izjemno zahtevnim in dragim misijam z vesoljskimi sondami," pravi geolog in astronom Jure Atanackov.

Sredi maja sta dva domačina iz Gorij, Jožef Pretnar in Bojana Krajnc, nekje na Mežakli (neuradno v bližini Poljan nad Jesenicami) našla poseben kamen – domnevno meteorit, ki naj bi na Zemljo padel 9. aprila letos. Da je tega dne nekaj pred tretjo uro ponoči z neba priletelo nekaj nenavadnega, so potrdili nekateri domačini v Sloveniji in Avstriji, pa tudi na observatoriju na Osojščici. Ali je najdba res kamen iz vesolja, zdaj proučujejo strokovnjaki. O tem, kaj meteorit sploh je, kako pogosto padejo iz vesolja in kaj nam tovrstne najdbe lahko povedo o Zemlji in vesolju nasploh, smo se pogovarjali z Juretom Atanackovom, geologom, zaposlenim na Geološkem zavodu Slovenije, in ljubiteljskim astronomom.

Lahko na poljuden način razložite, kaj meteorit sploh je?

»Čisto na kratko: meteorit je kamen, ki je padel iz vesolja.«

Kako pogosto sploh padejo meteoriti na Zemljo?

»Padci meteoritov niso posebno redki. Vsako leto na Zemljo pade na tisoče meteoritov. Najde se jih seveda mnogo manj. Ker je sedemdeset odstotkov površja našega planeta pokritega z morji in oceani, jih kar dobri dve tretjini pade v vodo. Številni padejo na zelo odročna območja, kjer ni prič ali instrumentalnih zaznav. Mnogi padejo podnevi, ko je spremljajoče meteorje lažje zgrešiti. Le redko, v povprečju enkrat na mesec, pa nekje na svetu pride do padca meteorita, ki ga vidijo številne priče in posnamejo kamere. Na ozemlje velikosti Slovenije pade meteorit, velik kot pest, približno vsaki dve ali tri leta.«

Kako je viden padec meteorita? Po pričevanju ljudi ga spremljajo hrup, pok, svetloba, nekateri ga čutijo kot potres …

»Večina očividcev pri padcu meteoritov dejansko vidi le zelo svetel meteor. Neposreden padec samega meteorita na tla je praktično nemogoče videti. Svetle meteorje, ob katerih pride do padca meteorita, pogosto spremljajo zakasneli zvoki, podobni grmenju ali preboju zvočnega zidu. Tovrstni zvoki so eden od pokazateljev možnega padca meteorita. Jakost zvoka je odvisna od velikosti in oddaljenosti. Manjši in bolj oddaljeni lahko povzročijo zamolklo bobnenje, veliki pa lahko povzročajo tresenje oken in celo tal. Vsaki takšni zvoki imajo zamudo glede na pojav meteorja, podobno, kot ima grom zamudo glede na pojav strele. Običajno prispejo minuto do nekaj minut po meteorju. Le izjemno redko je kdo dovolj blizu padca meteorita, da lahko sliši dejanski padec kamna ob tla.«

S kakšno hitrostjo prileti na Zemljo?

»Kamnito telo, ki vstopi v Zemljino ozračje, se imenuje meteoroid. Njihove vstopne hitrosti so med 11 in 72 kilometrov na sekundo, vendar lahko ognjeno pot skozi ozračje preživijo le, če je njihova začetna hitrost pod 29 kilometri na sekundo, sicer v ozračju povsem zgorijo. Meteoroidov spust skozi ozračje spremlja svetel svetlobni pojav, imenovan meteor. Do tega pride, ko zrak, ob katerega meteoroid trči z veliko hitrostjo, zažari. Med potjo v vse globlje predele ozračja na meteoroid deluje vse večji zračni upor, kar ga upočasni. Velika večina meteoroidov med potjo skozi ozračje povsem zgori, le zelo redki pot preživijo. Ko se meteoroid upočasni pod hitrost nekaj kilometrov na sekundo, zrak okoli njega neha žareti, kar vidimo kot konec meteorja. Nato se upočasnjuje naprej in kmalu pada v prostem padu. Ko pade na tla, postane meteorit. Manjši meteoriti padejo na tla s hitrostjo nekaj deset metrov na sekundo, večji z nekaj sto metri na sekundo.«

Ali meteorit ob padcu naredi krater?

»Manjši meteoriti lahko v tleh naredijo manjšo vdrtino. Krater nastane le, če je meteorit dovolj velik in ohrani dovolj veliko hitrost. V splošnem mora meteorit imeti maso vsaj nekaj sto kilogramov, da lahko izdolbe znaten krater. Kraterji nastajajo izjemno redko, zadnji znan primer pa je bil 15. septembra 2007 pri mestecu Carancas v Peruju, ko jekamnitimeteorit izdolbel petnajst metrov velik krater.«

Kakšna pa je sestava meteorita?

»Meteoriti so zelo različni in imajo, tako kot zemeljske kamnine, široko paleto sestav. Večina meteoritov je kamnitih. Po mineralni sestavi so med zemeljskimi kamninami še najbolj podobni magmatskim kamninam, vsebujejo pa tudi minerale, ki jih na Zemlji ne najdemo. Veliko meteoritov vsebuje majhne mineralne kroglice, imenovane hondrule, po katerih se razlikujejo od vseh zemeljskih kamnin. Skupina posebno primitivnih meteoritov se sploh ni spremenila vse od samega nastanka osončja, vsebujejo tudi zelo zapletene organske spojine in bi lahko bili vir gradnikov življenja na Zemlji. Obstajajo tudi kovinski meteoriti, ki so v večini sestavljeni iz železa in niklja, občasno pa se najdejo tudi bolj redke zvrsti eksotičnih meteoritov.Nekatere meteorite so po sestavi uspeli povezati matičnimi telesi, od koder so prišli, na primer z Luno in Marsom ter asteroidom Vesto.«

Kako veliki meteoriti običajno padejo na Zemljo? Koliko je bil velik največji, ki so ga doslej našli na Zemlji?

»Meteoriti zavzemajo širok velikostni spekter, od nekaj milimetrov do nekaj metrov. Najmanjše meteorite imenujemo mikrometeoriti, so mikroskopsko majhni in naZemljino površje padajo kot prah. Običajni meteoriti, katerih padce nekje po svetu beležimo mesečno, so veliki od nekaj centimetrov do nekaj deset centimetrov. Večji kot so, bolj so redki. Obstaja tudi zgornja velikostna meja meteorita, nad katero ostane hitrost in kinetična energija tako velika, da se ob trku s tlemi upari in eksplodira, pri tem pa nastane velik udarni krater. Največji znani meteorit je Hoba West, premera skoraj tri metre in z maso več kot šestdeset ton. Nahaja se na prvotnem mestu padca v Namibiji.«

V medijih lahko zasledimo zapise, da naj bi meteorit zadel človeka. So to realni zapisi ali pretiravanja?

»Obstajajo zgodovinski zapisi, ko naj bi meteoriti ali celo meteoritski dež zadeli in ubili osebo ali več ljudi, vendar so tovrstni dogodki zaradi zgodovinske oddaljenosti za realno ovrednotenje zelo zahtevni. Uradno potrjenega primera smrti zaradi padca meteorita ni. Obstaja pa uradno potrjen primer, ko meteorit je zadel človeka – med meteoritskim dežjem nad vasjo Mbale v Ugandi leta 1994.Majhen meteoritjezadel dečka v glavo. Na srečo so meteorit predhodno še dodatno upočasnili listi bananovca.«

Kakšna je lahko starost meteorita?

»Starosti meteoritov so lahko zelo različne. Teoretično bi lahko bil meteorit, ki bi prišel iz medzvezdnega prostora, starejši od Osončja, vendar bi bili taki meteoriti nepopisno redki. Sicer so najstarejši meteoriti zelo primitivne sestave in ne kažejo sledi izrazitih geoloških procesov, stari so toliko kot Osončje, torej 4,5 milijarde let. Drugi meteoriti so mlajši. Ti so večinoma manjši delci drugih večjih teles našega Osončja. Njihova starost je odvisna od geoloških procesov na matičnih telesih, v katerih so nastali, in od časa, ko so se od njih ločili. Na Zemljinem površju so meteoriti manj obstojni. Najbolj občutljivi so najbolj primitivni meteoriti, ki lahko razpadejo v le nekaj dneh. Kamniti so bolj obstojni. Najdlje pa preživijo kovinski meteoriti, katerih življenjska doba na Zemljinem površju je lahko tudi nekaj sto tisoč let. Obstajajo tudi fosilni meteoriti, ki so na Zemljo padli v bolj daljni geološki preteklosti in so se ohranili v sedimentnih kamninah.«

Kako poteka analiza najdenih meteoritov? Kje so običajno shranjeni?

»Analizira se mineraloška sestava, izotopska sestava in struktura ter tekstura meteorita, opravlja pa se v laboratorijih s primerno opremo – s petrografskimi mikroskopi, elektronskimi mikroskopi, masnimi spektrometri ... Meteorite običajno hranijo muzeji v državah, kjer je meteorit padel. V Sloveniji je to prav gotovo Prirodoslovni muzej Slovenije, saj gre za narodno naravno dediščino tudi za prihodnje generacije. Vzorce meteorita dobijo tudi raziskovalne institucije, ki so specifično usmerjene v raziskave meteoritov.«

V Sloveniji so doslej našli samo en meteorit, pred 101 letom v Avčah. Kako dragocene najdbe so to za znanstvenike in kaj vam lahko takšna kamnina pove o vesolju?

»Avški meteorit je edini doslej najden in potrjen meteorit, vsekakor pa ne edini meteorit, ki je padel na ozemlje Slovenije. Teh je bilo v zadnjih sto letih zagotovo še kar nekaj. Meteoriti so okna v vesolje. So vzorci iz različnih asteroidov, naše Lune, notranjih planetov in morda tudi kometov. Pri meteoritu se znanstvena zgodba ne konča pri sami najdbi, velikosti in masi ter zvrsti meteorita. Izjemno pomembne so tudi okoliščine padca, pot skozi ozračje in prvotna orbita, po kateri je meteoroid krožil okoli Sonca. Meteoriti skrivajo namige o nastajanju in razvoju našega Osončja in s tem posredno tudi o razvoju Zemlje ter morda tudi življenja na njej. Izkazali so se denimo za ključ do razumevanja nastanka oceanov v daljni Zemljini preteklosti. Morda so na Zemljo prinesli tudi gradnike življenja. V praksi meteoriti pomenijo dostavo vzorcev drugih svetov na Zemljo – so torej alternativa izjemno zahtevnim in dragim misijam z vesoljskimi sondami, ki lahko obiščejo le eno telo Osončja. Nekatere zvrsti meteoritov so izjemno občutljive na pogoje na Zemljinem površju – visoko temperaturo, visoko vlago, oksidacijo in biogeno aktivnost, zato je zelo pomembno, da se jih najde kar se da hitro in da se z njimi ravna po postopkih, ki zagotavljajo, da ne pride do nepopravljivih sprememb in poškodb.«