V krizi računajo na državo

Lesnopredelovalna in pohištvena industrija sta v krizo vstopili v slabši kondiciji. Za zgled postavljajo Avstrijo. Poslovanje LIP-a Bleda se izboljšuje.

Bled – V preteklem mesecu je bilo v razpravah o krizi veliko govora o položaju lesnopredelovalne in pohištvene industrije, ki pri nas zaposluje približno 19 tisoč delavcev. O tem smo se pogovarjali z Alojzom Burjo, predsednikom uprave LIP Bled in podpredsednikom Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije.

V preteklem mesecu je bilo slišati kar nekaj opozoril na stanje v lesni in pohištveni industriji. Kakšna je vaša ocena položaja te panoge v sedanji gospodarski krizi?

»Pri ocenjevanju položaja naše panoge ne gre spregledati preteklega razvoja in položaja, saj je bila izhodiščna pozicija panoge slabša od mnogih drugih. Lesna in pohištvena industrija sta bili pred osamosvojitvijo močno orientirani na jugoslovanski trg, deloma zaradi bogatih virov lesa, bili pa smo tudi produkcijsko najbolj razviti. Trženje celotne panoge je potekalo prek velikih trgovcev Slovenijales in Lesnina, ki pa po osamosvojitvi te funkcije nista bila več v stanju opravljati. Podjetja v panogi so bila prisiljena sama iskati možnosti za prodajo na zahodnih trgih in krčiti proizvodnjo. V nekaj letih se je število zaposlenih z 38 tisoč zmanjšalo za polovico.

Poslovanje lesnopredelovalne in pohištvene industrije se je postopoma stabiliziralo in za leti 2006 in 2007, ko je bila še normalna konjunktura, lahko ocenimo, da je bilo dobro, v primerjavi z drugimi panogami pa še vedno manj dobičkonosno. V letu 2008 se je začelo upadanje, ki je že pomembno poslabšalo poslovne rezultate, za letošnje prvo polletje pa lahko ugotovimo že krizne razmere.«

Kateri so najpomembnejši vzroki krize v panogi?

»Eden je zagotovo v že omenjenem pomembno slabšem izhodišču v primerjavi z drugimi predelovalnimi panogami – morda z izjemo tekstilne industrije. Še pomembnejši vzrok pa je upad investicij, tako na ravni gradbenih podjetij kot na ravni individualne potrošnje. Kriza je namreč ustavila mnoge gradnje, prav gradbeniki pa so naši najpomembnejši kupci. Podobno se dogaja tudi pri posameznih potrošnikih, ki manj gradijo in se zaradi potrebnega varčevanja tudi manj odločajo za nakupe trajnih dobrin, kot je pohištvo. Omenjeno ne velja le za domači trg, pač pa so takšne razmere na vseh evropskih trgih. Razlike so predvsem v odnosu držav do lesne predelave, pri čemer moram omeniti sosednjo Avstrijo, ki panogo načrtno spodbuja in ji pomaga. V Sloveniji je bilo sicer o tem, da je treba bolje izkoristiti nacionalno bogastvo, ki ga imamo v lesu, njegove okoljske, energetske, estetske in druge prednosti, sicer veliko govora, vendar konkretnih ukrepov ni bilo.«

Ali v združenju opozarjate na ta problem?

»Opozorila na to, da je treba spremeniti odnos države do porabe lesa, do lesnopredelovalne industrije, ki je pomemben steber slovenske ekonomije, so večkratna in stalna. V združenju smo se celo dogovorili, da pripravimo poseben program prenove, prestrukturiranja v panogi na podlagi primerjav z uspešno Avstrijo. Prav prihodnji teden gremo skupaj s predstavniki države v sosednjo državo, da bolje spoznamo njihove rešitve in vlogo države pri tem.«

Omenili ste letošnje krizne razmere. Je morda že videti tudi kakšno izboljšanje?

»Z občutnim padcem prodaje se srečujemo v vseh podjetjih, pri čemer so gibanja po posameznih programih tudi različna. Nekaj več uspeha imajo na primer programi z energetsko varčnim stavbnim pohištvom (okna) in montažnimi hišami, za katere je po Evropi mogoče dobiti tudi subvencije. Sicer pa je sedaj sezona gradenj, zato se je prodaja kljub krizi nekoliko okrepila, opazno pa je, da so investitorji z nakupi letos bolj odlašali. Ali je to že prvi znak zmanjševanja krize ali pa le sezonski vpliv, še ni mogoče oceniti.«

Kako posluje LIP Bled?

»Tudi mi se srečujemo z zmanjšanjem prodaje, pri čemer je večji upad pri prodaji opažnih plošč, torej v LIP Bohinj. Prodaja se je zaradi povsem ustavljenih investicij v Španiji, občutnega zmanjšanja v Italiji in Nemčiji zmanjšala za 25 odstotkov. Pri prodaji vrat, ki jih izdelujemo na Bledu, je padec prodaje 15 odstotkov, skupen padec prodaje celotnega podjetja pa je 20-odstoten. V Evropi je kar nekaj podjetij v naši panogi ugasnilo oziroma so jih pripojili k drugim, vendar je zmanjševanje ponudbe še vedno manjše od zmanjševanja povpraševanja.

LIP Bled je lansko poslovno leto zaključil z izgubo, izguba je nastala tudi v prvem letošnjem četrtletju, položaj pa se izboljšuje v drugem četrtletju.«

Kako ste v teh razmerah ukrepali?

»Prvi ukrep je bolj agresivno trženje, pri čemer imamo kar nekaj uspeha. Znižujemo stroške v nabavi. Znižali smo plače delavcev po kolektivni pogodbi za deset odstotkov in za 15 odstotkov za delavce, ki so plačani po individualni pogodbi. Še pomembneje pa je, da širimo ponudbo – asortiment naših izdelkov z vidika dizajna, funkcionalnosti in cene. 

Zaradi zmanjšanja naročil smo prisiljeni tudi povečevati učinkovitost našega dela, zato smo skrajšali delovni teden. Sprva na 32 ur, sedaj ko je naročil več, pa na 36 ur. S prvim julijem bomo tudi 50 delavcev poslali na čakanje za tri mesece. Kot povsod, tudi mi zmanjšujemo zaloge, ki nam vežejo kapital.«

Kako ocenjujete protikrizne ukrepe države?

»Zakonsko ureditev in pomoč države pri skrajševanju delovnega tednika in pri čakanju na delo vsekakor pozdravljamo, saj bi bili v nasprotnem prisiljeni odpuščati delavce. Kar zadeva ukrepe za boljšo likvidnost, je država v nedopustno veliki zamudi, pri čemer škoda ne nastaja samo pri nas, lesarjih, pač pa pri naših kupcih, zlasti pri gradbenikih. Samo želimo si, da bi jamstvena shema čim prej zaživela. 

Kriza je seveda prizadela tudi investicije v razvoj, pri čemer pa ima LIP Bled to prednost, da je veliko investiral v preteklosti, in če kriza ne bo dolgotrajnejša, škoda v tem investicijskem premoru ne bo prevelika.«

Pred pol leta ste pridobili za družbo LIP Bohinj strateškega partnerja iz Avstrije. Kakšne so izkušnje?

»Tudi v Avstriji je prišlo do krize naročil, vendar se v sodelovanju s partnerjem Hasslacherjem kaže vedno več prednosti in sinergij na proizvodnem, nabavnem in tudi prodajnem področju. Kupnino za delež LIP Bohinj smo namenili za modernizacijo proizvodnje, skupaj pa smo tudi najeli avstrijsko svetovalno podjetje, ki nam svetuje za izboljšanje ter modernizacijo vseh poslovnih procesov. S sodelovanjem partnerja smo zelo zadovoljni, ker so korektni. V tem kratkem času smo se poleg tega od njih precej tudi sami naučili. Naj dodam, da tudi zaradi tega sodelovanja širimo svojo maloprodajo v Avstriji, saj smo začeli prodajo naših vrat v Sachsenburgu v tovarniški trgovini Hasslacherja, pripravljamo pa tudi odprtje trgovine v Celovcu. Naša vrata so na avstrijskem trgu zelo konkurenčna. Izkoristili smo tudi izjemo ter pridobili dovoljenje, kar je zelo pomembno, tudi za montažo naših izdelkov v Avstriji.«