Božidar Fajdiga, legenda starega Kranja

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (178)

Ko je dr. Božidar Fajdiga pacientki predpisal strogo dieto, ga je zaskrbljeno vprašala: »Kaj pa fržolček? Tega imam pa tako rada! Ali lahko …« Odgovor je bil kratek: »Prdnila pa boš na drugem svetu!« Legenda starega Kranja sta ga imenovali avtorici Katarina Kalan in Zvonka Zupanič Slavec, ki sta opisali tudi nekaj njegovih podobnih »doživetij«.

Božidar Fajdiga se je rodil 23. decembra 1887 v Ljubljani. Zaradi svojega dela in tudi humornega značaja je pustil neizbrisen vtis Kranju. Bil je izreden diagnostik, nestor medicine na Gorenjskem. Industrijsko izdelanih zdravil ni priznal in je za svoje bolnike predpisoval svoja zdravila. Znano je Fajdigovo mazilo, njegov prašek za želodec, Fajdigova vodka … Pravijo, da nekatera njegova modificirana zdravila še vedno izdeluje Gorenjska lekarna v Kranju.

Iz medicine je diplomiral na Dunaju, kjer je leta 1912 diplomiral. V bolnišnici Wieden je opravljal delo stažista na področju kirurgije, dermatologije in ginekologije. Leta 1914 je bil vpoklican v avstrijsko vojsko, leto kasneje se je že znašel v ruskem ujetništvu, kjer so bili lahko samo veseli »nenavadnega vojaka«. Od leta 1916 je bil nekaj časa zdravnik v Odesi. Leta 1918 je sodeloval v jugoslovanskem polku Matije Gubca v Tomsku kot polkovni zdravnik major, kjer je s pomočjo dr. Lovšina in dr. Erata ustanovil polkovno bolnišnico.

Leta 1920 je po vrnitvi domov nekaj časa pomagal borcem za severno mejo na Koroškem. Tri leta je delal kot zdravnik v Škofji Loki. Bil je sanitetni referent okrajnega glavarstva, leta 1925 pa je postal zdravnik splošne prakse v Kranju. Ker je ob začetku druge svetovne vojne pomagal tudi partizanom, so ga poleti 1942. leta Nemci za dva meseca zaprli v Begunjah. Potem so ga poslali v okolico Berlina, kjer je zdravil ranjene nemške vojake. Dr. Fajdiga je torej kot zdravnik delal v petih vojskah: avstro-ogrski, srbski, jugoslovanski, partizanski in nemški. Po vrnitvi je v Kranju nadaljeval zdravniško prakso. Ambulanto je imel doma, kjer je zdravil še tudi po upokojitvi. Bil pa je tudi navdušen lovec.

Čeprav je bil privatni zdravnik, pogosto svojih storitev ni računal. Poročen je bil s hčerko Ivana Rakovca Olgo. Imela sta dve hčerki. Nadja je bila svetovno znana alpinistka, Darja pa je postala zdravnica, pediatrinja in profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Znana je po tem, da je v slovensko medicino uvedla pediatrično kardiologijo z invazivno diagnostiko.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Želečah na Bledu se je 17. 12. 1735 rodil zdravnik Tomaž Kristan (Christan). Bil je član ljubljanske akademije operozov in zdravnik na Dunaju.

V Kovorju pri Tržiču se je 18. 12. 1813 rodil narodni buditelj in duhovnik Andrej Aljančič. Leta 1888 je postal papežev prelat. V času službovanja v Celovcu se je zavzemal za vpeljavo slovenščine v ljudskih šolah.

V Smokuču se je 21. 12. 1839 rodil prešernoslovec, literarni zgodovinar in narodni delavec Tomo Zupan. Bil je častni meščan Ljubljane in Kranja in častni občan Naklega.

V Hotovlji se je rodil podobar Štefan Šubic. Nekaj let je vodil domačo delavnico, delal z bratoma Janezom in Blažem.