Bogati svet različnosti (1)

Tokrat vam pošiljam razmišljanje o vzgoji kar s plaže.

Tukaj je obilo priložnosti za opazovanje svojih in tujih otrok. Všeč mi je količina brezskrbnega časa, ko ni nič nujno in nam aktivnosti določajo naše sprotne potrebe. Prav tako imam rada neobremenjenost, ko nihče nikogar ne pozna, pa smo vseeno prijazni drug z drugim. Odmik od doma in od vsakdanjih obveznosti je res dobra priložnost, da pogledamo na svet in tudi na svoje življenje z drugimi očmi. Ko tako primerjam družine iz različnih držav, vidim kar nekaj razlik. Skandinavci imajo izrazito samostojne otroke. Nisem še srečala njihove mame, da bi otroka držala za roke, tudi najmlajših ne. Običajno skakljajo kje okrog njih, vedno pa pod njihovim budnim očesom. Vendar jih gledajo tako, da ima človek občutek, da jih prav nič ne skrbi. Na prvi vtis mogoče zgleda, kot da so otroci povsem brez nadzora. Sami se tuširajo, pomivajo posodo, s kolesom se vozijo okrog in okrog. Nimajo veliko igrač, se pa zelo znajo igrati. Napolnijo dve plastenki z vodo in jih ciljajo z žogo. Med skalami opazujejo rake in lovijo z mrežo neznane morske pošasti. Mame jih na plaži ne sprašujejo, ali so lačni ali žejni in ali jim je vroče … Vse je videti tako, kot da vsak ve, kje je njegovo mesto in česa je sposoben. Prejšnji večer je skupina nizozemskih otrok naredila razstavo pobarvanih kamnov, ob poti na stari brisači. Barvali so jih kar sproti in se pri tem neznansko zabavali. Bili so stari od dveh pa do desetih let. Tudi v trgovini jih hitro prepoznaš. Z otroki se ne pogajajo za sladkarije. Ali jih kupijo ali pa ne. Ko otroci jokajo, jih potolažijo hitro in učinkovito. Čeprav ne razumem njihovega jezika, sta mi najbolj všeč odločnost in ljubeč odnos, ki zvenita iz njihovega glasu. Všeč mi je njihova samozavest, ki jo prenašajo na svoje otroke. Mogoče imam srečo, pa vidim le zdrava družinska jedra njihove dežele. Vendar so mi v veselje in v spodbudo, da se od njih kaj naučim. Če ne drugega, le tega, da ne bodimo tako zelo navezani na svoje otroke in jim pustimo malo bolj dihati.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 19. november 2018 / 13:32

V prihodnje manj odvisni od Bruslja

Slovenija bo v novi finančni perspektivi, po letu 2020, manj odvisna od skupne kmetijske politike Evropske unije.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...