Bogati svet različnosti (1)

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: Nasveti / torek, 5. avgust 2008 / 06:00

Tokrat vam pošiljam razmišljanje o vzgoji kar s plaže.

Tukaj je obilo priložnosti za opazovanje svojih in tujih otrok. Všeč mi je količina brezskrbnega časa, ko ni nič nujno in nam aktivnosti določajo naše sprotne potrebe. Prav tako imam rada neobremenjenost, ko nihče nikogar ne pozna, pa smo vseeno prijazni drug z drugim. Odmik od doma in od vsakdanjih obveznosti je res dobra priložnost, da pogledamo na svet in tudi na svoje življenje z drugimi očmi. Ko tako primerjam družine iz različnih držav, vidim kar nekaj razlik. Skandinavci imajo izrazito samostojne otroke. Nisem še srečala njihove mame, da bi otroka držala za roke, tudi najmlajših ne. Običajno skakljajo kje okrog njih, vedno pa pod njihovim budnim očesom. Vendar jih gledajo tako, da ima človek občutek, da jih prav nič ne skrbi. Na prvi vtis mogoče zgleda, kot da so otroci povsem brez nadzora. Sami se tuširajo, pomivajo posodo, s kolesom se vozijo okrog in okrog. Nimajo veliko igrač, se pa zelo znajo igrati. Napolnijo dve plastenki z vodo in jih ciljajo z žogo. Med skalami opazujejo rake in lovijo z mrežo neznane morske pošasti. Mame jih na plaži ne sprašujejo, ali so lačni ali žejni in ali jim je vroče … Vse je videti tako, kot da vsak ve, kje je njegovo mesto in česa je sposoben. Prejšnji večer je skupina nizozemskih otrok naredila razstavo pobarvanih kamnov, ob poti na stari brisači. Barvali so jih kar sproti in se pri tem neznansko zabavali. Bili so stari od dveh pa do desetih let. Tudi v trgovini jih hitro prepoznaš. Z otroki se ne pogajajo za sladkarije. Ali jih kupijo ali pa ne. Ko otroci jokajo, jih potolažijo hitro in učinkovito. Čeprav ne razumem njihovega jezika, sta mi najbolj všeč odločnost in ljubeč odnos, ki zvenita iz njihovega glasu. Všeč mi je njihova samozavest, ki jo prenašajo na svoje otroke. Mogoče imam srečo, pa vidim le zdrava družinska jedra njihove dežele. Vendar so mi v veselje in v spodbudo, da se od njih kaj naučim. Če ne drugega, le tega, da ne bodimo tako zelo navezani na svoje otroke in jim pustimo malo bolj dihati.