Marija Terezija

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 23. december 2018 / 17:33

»Leta 2017 je minilo 300 let od rojstva ene najpomembnejših evropskih vladaric, Marije Terezije (13. 5. 1717–29. 11. 1780), ki je imela kot deželna kneginja slovenskih dežel velik vpliv na slovensko zgodovino. Ker je bila že ob nastopu vladanja leta 1740 soočena z nasledstveno vojno, ki je razkrila vse šibkosti dednih dežel, se je z vso vnemo posvetila njihovemu reformiranju. Med njene najpomembnejše ukrepe sodijo oblikovanje državne uprave, reformiranje davčnega sistema, poenotenje kazenskega zakonika, uvedba terezijanskega katastra, spodbujanje domačega gospodarstva (merkantilizem), naborni vojaški sistem, uvedba obveznega osnovnega šolstva (s poukom v 'deželnih jezikih' na najnižji stopnji), spodbujanje izobraževanja, izboljšanje položaja kmetov (fiziokratizem) itd. Glavni cilj reform je bil sicer krepitev moči habsburške 'države', a so imele številne pozitivne učinke in so spodbudile procese modernizacije v vseh deželah monarhije, tudi v slovenskih. Nekateri ukrepi so se obdržali do konca Habsburške monarhije, nekateri (v spremenjeni, posodobljeni obliki) pa tudi po njenem razpadu. Čeprav so bile reforme Marije Terezije in njihov daljnosežni vpliv že večkrat predmet raziskav, je 300-letnica vladaričinega rojstva priložnost, da se ponovno ozremo na njeno življenje in delo ter ga na novo ovrednotimo, v prvi vrsti skozi prizmo njenega vpliva na današnji slovenski prostor in slovensko zgodovino, obenem pa tudi z zornega kota širšega srednjeevropskega prostora. Pričujoča monografija ima dva tematska poudarka: 1. dolgoživost spomina na Marijo Terezijo in 2. dolgoročnost njenih reform. 22 prispevkov priznanih raziskovalcev iz Slovenije in tujine tako na eni strani prikazuje, kako se je skozi stoletja (vse do danes) ohranjal spomin na Marijo Terezijo (tako na Slovenskem kakor tudi v nekaterih državah naslednicah Habsburške monarhije), na drugi pa poskuša osvetliti, kakšen vpliv so imele njene reforme na razvoj habsburške države, kako daljnosežne so bile in kaj je od njih ostalo vse do danes.« (Str. 7)

Po lanski 300. obletnici rojstva je izšel zajetni zbornik o naši cesarici Mariji Tereziji. Gornji uvodnik sta podpisala oba urednika. S prispevki sodeluje 22 avtorjev, objavljeni so vsak v svojem jeziku, teh pa je kar pet: angleški, hrvaški, italijanski, nemški in slovenski; vseh jezikov države, ki ji je cesarica vladala, pa je bilo še več. V knjigi je tudi fotografija edinega njej posvečenega slovenskega spomenika – v Šenčurju na Gorenjskem.