Marija Terezija, zbornik, uredila Miha Preinfalk in Boris Golec, Založba ZRC, Ljubljana, 2018, 528 strani

Marija Terezija

»Leta 2017 je minilo 300 let od rojstva ene najpomembnejših evropskih vladaric, Marije Terezije (13. 5. 1717–29. 11. 1780), ki je imela kot deželna kneginja slovenskih dežel velik vpliv na slovensko zgodovino. Ker je bila že ob nastopu vladanja leta 1740 soočena z nasledstveno vojno, ki je razkrila vse šibkosti dednih dežel, se je z vso vnemo posvetila njihovemu reformiranju. Med njene najpomembnejše ukrepe sodijo oblikovanje državne uprave, reformiranje davčnega sistema, poenotenje kazenskega zakonika, uvedba terezijanskega katastra, spodbujanje domačega gospodarstva (merkantilizem), naborni vojaški sistem, uvedba obveznega osnovnega šolstva (s poukom v 'deželnih jezikih' na najnižji stopnji), spodbujanje izobraževanja, izboljšanje položaja kmetov (fiziokratizem) itd. Glavni cilj reform je bil sicer krepitev moči habsburške 'države', a so imele številne pozitivne učinke in so spodbudile procese modernizacije v vseh deželah monarhije, tudi v slovenskih. Nekateri ukrepi so se obdržali do konca Habsburške monarhije, nekateri (v spremenjeni, posodobljeni obliki) pa tudi po njenem razpadu. Čeprav so bile reforme Marije Terezije in njihov daljnosežni vpliv že večkrat predmet raziskav, je 300-letnica vladaričinega rojstva priložnost, da se ponovno ozremo na njeno življenje in delo ter ga na novo ovrednotimo, v prvi vrsti skozi prizmo njenega vpliva na današnji slovenski prostor in slovensko zgodovino, obenem pa tudi z zornega kota širšega srednjeevropskega prostora. Pričujoča monografija ima dva tematska poudarka: 1. dolgoživost spomina na Marijo Terezijo in 2. dolgoročnost njenih reform. 22 prispevkov priznanih raziskovalcev iz Slovenije in tujine tako na eni strani prikazuje, kako se je skozi stoletja (vse do danes) ohranjal spomin na Marijo Terezijo (tako na Slovenskem kakor tudi v nekaterih državah naslednicah Habsburške monarhije), na drugi pa poskuša osvetliti, kakšen vpliv so imele njene reforme na razvoj habsburške države, kako daljnosežne so bile in kaj je od njih ostalo vse do danes.« (Str. 7)

Po lanski 300. obletnici rojstva je izšel zajetni zbornik o naši cesarici Mariji Tereziji. Gornji uvodnik sta podpisala oba urednika. S prispevki sodeluje 22 avtorjev, objavljeni so vsak v svojem jeziku, teh pa je kar pet: angleški, hrvaški, italijanski, nemški in slovenski; vseh jezikov države, ki ji je cesarica vladala, pa je bilo še več. V knjigi je tudi fotografija edinega njej posvečenega slovenskega spomenika – v Šenčurju na Gorenjskem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 23. december 2012 / 07:00

Čas, ko ni niti priložnosti (1)

Anita sodi v mlajšo generacijo. O letih sicer nisva govorili, a več kot 35 jih nima. S fantom, s katerim živi že od tretjega letnika srednje šole, se stiskata v miniaturni sobici. Večji del si od...

Objavljeno na isti dan


Splošno / ponedeljek, 7. maj 2007 / 07:00

Ela in Lejla

Mladi glasbenici Ela Adamec (kitara) in Lejla Rakovič (harmonika) skupaj nastopata dobro leto, tako v okvirju Glasbene šole Jesenice kakor na različnih kulturnih prireditvah in slovesn...

Prosti čas / ponedeljek, 7. maj 2007 / 07:00

Adam in Eva z napako

Tokrat že šestič, v Cankarjevem domu, 17. maja 2007.

Prosti čas / ponedeljek, 7. maj 2007 / 07:00

Velika sestra

V Veliki sestri beseda "svizec" ne obstaja.

Prosti čas / ponedeljek, 7. maj 2007 / 07:00

Magdalena

Čas za prijavo del na razpis 9. mednarodnega festivala kreativnih komunikacij se počasi izteka. Magdalena je mednarodni festival za oblikovalce, t...

Mularija / ponedeljek, 7. maj 2007 / 07:00

Indijski vlak za pet centov

V sklopu projekta Kulturno povezovanje aprila in maja na petih gorenjskih šolah in vrtcih gostijo študente iz Indije, Romunije, Turčije in Kolumbije.