Gorenjci se tudi v krizi zavedajo pomena zavarovanja

Aleš Klement, direktor kranjske območne enote Zavarovalnice Triglav: "Ker se je v krizi zmanjšala prodaja osebnih vozil, je upadlo tudi število na novo sklenjenih kasko zavarovanj. Še večji upad beležimo pri sklepanju novih naložbenih življenjskih zavarovanj."

Kako bi ocenili minulo zavarovalno leto?

»Minulo leto je bilo za zavarovalnico zaradi pojavljanja neurij in s tem povezanega izplačila odškodnin dokaj neugodno, vendar so bile ujme pogostejše v vzhodni Sloveniji kot na Gorenjskem. Kar zadeva znesek zbrane zavarovalne premije, je bilo lansko leto kljub začetku finančne in gospodarske krize še vedno ugodno, saj smo dosegli načrtovane rasti, ki so bile sicer dokaj optimistično postavljene na začetku leta.«

So ujme (poplave, toča, veter) v zadnjih letih vplivale na boljšo zavarovanost premoženja in na porast števila zavarovancev?

»Marsikdo, ki doslej premoženja ni imel zavarovanega, se ob množičnih škodah odloči za sklenitev zavarovanja; marsikdo, ki že ima sklenjeno premoženje, pa želi še izboljšati zavarovanje. Dogaja se nam, da nas zavarovanci sami pokličejo sredi zavarovalnega leta in nas prosijo za preureditev zavarovanja, to je za zvišanje zavarovalnih vsot in za razširitev zavarovalniškega kritja. V zavarovalnici smo se na množične škodne dogodke že sredi lanskega leta odzvali s ponudbo zavarovanja premoženja, ki zajema bistveno širši nabor jamstva in višine kritja in je za zavarovance enostavnejše in preglednejše.«

Je nedavni potres v Italiji »spomnil« zavarovance na Gorenjskem, da se je vse to zgodilo dokaj blizu? Kolikšna je zavarovanost pred potresom?

»Veliko Gorenjcev se zaveda tega rizika. Potresnih zavarovanj imamo že zdaj kar precej, vseskozi jih tudi ponujamo, res pa je, da vsak potres v naši bližini spodbudi razmišljanje o tovrstnih zavarovanjih.«

Država prispeva za zavarovanje v kmetijstvu do polovice zavarovalne premije. Je to vplivalo na večjo zavarovanost posevkov, plodov, nasadov in živali?

»Vsekakor! Ker so zavarovalni riziki v kmetijstvu veliki, so dokaj visoke tudi zavarovalne premije. Če ne bi bilo državnega sofinanciranja premije, bi bila zavarovanost verjetno precej nižja. Gorenjska pri teh zavarovanjih ni posebno močna, vsaj ne v primerjavi s Pomurjem in Posavjem, kjer je zavarovanost bistveno boljša.«

Kako se finančna in gospodarska kriza odraža v zavarovalništvu?

»Kriza zaenkrat zavarovalništva še ni zajela v takem obsegu kot nekatere druge dejavnosti, a če bo trajala dlje časa, bodo tudi posledice hujše. Gorenjci se kljub krizi zavedajo pomena zavarovanj in še naprej zavarujejo hiše, stanovanja, avtomobile, še naprej plačujejo tudi življenjska zavarovanja. Ker se je zmanjšala prodaja osebnih vozil, je temu primerno upadlo tudi število novo sklenjenih kasko zavarovanj. Še večji upad beležimo pri sklepanju novih naložbenih življenjskih zavarovanj.«

Dokler ne bo zaupanja v vzajemne sklade, verjetno tudi ne bo zaupanja v tovrstna zavarovanja …

»V obdobju 2006 – 2008 so bila klasična življenjska zavarovanja nekako v senci naložbenih življenjskih zavarovanj, vezanih na enote premoženja vzajemnih skladov. Kriza, ki je zmanjšala vrednosti teh enot in posledično tudi naložbenih zavarovanj, je prispevala k temu, da bodo klasične oblike življenjskih zavarovanj ponovno pridobile na pomenu. Večje zanimanje za naložbena zavarovanja pa lahko pričakujemo šele po tem, ko se bo okrepilo zaupanje na globalnem finančnem trgu.«

Ali ljudje v krizi varčujejo pri zavarovanju ali morda prav zaradi krize oz. strahu pred izgubami zavarujejo premoženje še bolj, kot so ga prej?

»Zavarovanci so zdaj v času krize veliko bolj, kot so bili v času konjunkture, pozorni na to, kaj dobijo za plačano zavarovalno premijo.«

Gorenjci dobro zavarujemo hišo, stanovanje, avto in drugo premoženje, pri življenjskih zavarovanjih pa še močno capljamo za zavarovalniško razvitimi deželami …

»Razmere se tudi v Sloveniji spreminjajo na boljše, zavedanje o pomembnosti življenjskega zavarovanja je vse večje. Število sklenjenih zavarovanj narašča, hkrati pa se povečujeta tudi povprečna zavarovalna vsota in zavarovalna doba. V zadnjem času že niso več tako redka zavarovanja, ki so sklenjena za več kot dvajset let. V Triglavu smo lani že 31 odstotkov celotne premije zbrali z različnimi oblikami življenjskih zavarovanj, na Gorenjskem je bil delež še večji, za primerjavo pa naj povem, da je bil še pred sedemnajstimi leti v Triglavu ta delež le dvoodstotni. V primerjavi z Nemčijo je delež še vedno nizek, tam z življenjskimi zavarovanji zberejo približno dve tretjini celotne premije.«

Kaj je po vašem mnenju razlog za tolikšen zaostanek?

»Pri nas je morda še preveč uveljavljeno razmišljanje, da bo država poskrbela za vse naše težave – za šolanje otrok, za zdravstveno varstvo, za finančno varno preživljanje starosti … Mlajši že razmišljajo drugače in se tudi dobro zavedajo tega, da bodo večinoma sami morali poskrbeti za vsa starostna obdobja.«

Je razlog za zaostanek morda tudi v zavarovalniški ponudbi?

»V Zavarovalnici Triglav se poskušamo čim bolj prilagoditi zavarovancem, zato smo jim ob koncu lanskega leta tudi ponudili investicijsko zavarovanje Fleks, ki zavarovancu daje veliko svobode. Zavarovancu ob sklenitvi zavarovanja ni treba sprejeti odločitve o zavarovalni dobi, višino mesečne premije lahko spreminja med trajanjem zavarovanja, sam izbira investicijske sklade … Da je bil to pravi odgovor na krizo, dokazuje že to, da je to v sedanjih razmerah edino zavarovanje, ki se na področju življenjskih zavarovanj dokaj normalno prodaja.«

Zavarovalnica Triglav v letu 2008 in primerjava z letom 2007