Darja Peharc (Foto: Tina Dokl)

Dan lipicanca na Brdu

Združenje rejcev lipicanca Slovenije je v sodelovanju z javnim gospodarskim zavodom Brdo v nedeljo na hipodromu Brdo pripravilo tradicionalni Dan lipicanca.

Na svetu je približno šest tisoč lipicanskih konj, od tega jih več kot devetsto v Sloveniji – okrog 550 v zasebni reji in 358 v Kobilarni Lipica. Rajko Fabbro: »Ni naključje, da se je lipicanec na evrskih kovancih znašel skupaj s knežjim kamnom. Oba sta trdno zasidrana v zavesti slovenskega naroda kot simbola državnosti, samostojnosti, svobode in lepote.«

Predoslje – Na prireditvi, s katero so se spominjali 19. maja 1580, ko je nadvojvoda Karl II. od tržaškega škofa Coreta kupil posestvo Lipica s kobilarno kraških konj, so predstavili lipicanca v različnih vlogah in podelili priznanja zaslužnim organizacijam - direktoratu za varno hrano pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, javnemu gospodarskemu zavodu Brdo in enoti konjeniške policije. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal kmetijski minister Milan Pogačnik, je lipicanec po mednarodnih merilih ogrožen, zato je za njegovo ohranitev še toliko pomembnejša vloga združenja rejcev in Kobilarne Lipica. Združenje šteje približno 150 rejcev, ki skupno redijo 550 lipicanskih konj, je dejal podpredsednik Rajko Fabbro in dodal, da je združenje s pridobitvijo statusa priznane rejske organizacije za lipicance v zasebni reji dobilo tudi nalogo vodenja rodovniške knjige ter priprave in izvajanja rejskega programa.

Obiskovalci so na Dnevu lipicanca videli nastope konjeniške policije in lipicanskih vpreg združenja rejcev in posestva Brda, program Kobilarne Lipica, utrinke iz Škofjeloškega pasijona in še marsikaj drugega, poleg lipicancev pa tudi konje drugih pasem - posavce, slovensko hladnokrvno pasmo in haflingerje. Vzrejna hiša Barbana iz Globokega pri Mošnjah, kjer redijo štirinajst lipicancev, se je predstavila z dvema točkama, naprej z lipicansko dvovprego in s kočijo, v kateri je, v družbi žene in sinov, za vajeti držal lastnik Janez Peternel, nato pa še s spretnostno vožnjo med ovirami in stožci, kjer je bil Janezov sovoznik Rok Murnik z Brega pri Žirovnici. Darja Peharc iz Kovorja, ki je tudi tajnica združenja, je predstavila rejsko kolekcijo – kobilo in njeno žrebico, Rok Bernik in njegov sin Roman iz Škofje Loke lipicanko, vpreženo v angleški voz na dveh kolesih ...

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / nedelja, 11. oktober 2015 / 21:15

Tekmovali starejši gasilci

Trboje – V petek so na pobudo komisije za veterane Gasilske zveze Kokra tekmovali veterani in veteranke iz občin Šenčur, Preddvor in Jezersko. Srečanja se je udeležilo 10 gasilk in 76 gasilcev iz 1...

Objavljeno na isti dan


Šport / / 15:08

Nova sezona za športne plezalce

Prva letošnja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju bo čez nekaj dni na Kitajskem, konec avgusta bo evropsko prvenstvo v Švici, vrhunec sezone pa bodo poletne olimpijske igre, kamor je trenutno...

Kultura / / 15:07

Uspešna zborovska pomlad

Pred tednom dni sta na zborovskem tekmovanju v Bratislavi nastopila dva zbora pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Mešani mladinski zbor Gimnazije Škofja Loka je postal zmagovalec celotnega tekmovanja,...

Škofja Loka / / 15:04

Ograjo bodo naposled popravili

Zminec – Na koncu vasi Zminec iz smeri Škofje Loke proti Gorenji vasi se je septembra lani zgodila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan del obcestne jeklene varnostne ograje. Ker gre za gla...

Zanimivosti / / 14:53

Mož, ki je izumil amoksiklav in omeprazol

Bojan Kofler je človek, ki je vodilnim v svetovnih farmacevtskih družbah naredil nemalo sivih las. Originalna rešitev za antibiotik amoksiklav ga je sicer prešinila takrat, ko ni bil v službi v Leku,...

Rekreacija / / 14:49

Vzletišče za padalce

Skozno (671 m n. m.) in Kopitnik (929 m n. m.) – Obisk naravnega okna, jame in mostu. Kaverna iz časa prve svetovne vojne. Južni obronki Trnovskega gozda.