Skrinja skriva in razkazuje

V Galeriji Loškega muzeja so v petek odprli razstavo Poslikane skrinje na Loškem. Ob 70-letnici Loškega muzeja tudi filatelistična razstava.

Skrinja je najstarejši in najpomembnejši del notranje opreme evropskega človeka, iz zaboja s pokrovom, kar skrinja pravzaprav je, se je skozi stoletja razvila omara predalnik, kredenca, uporabljali so jo za shranjevanje tekstila, živil, listin, denarja pa tudi kot klop in posteljo. Tako je ta skrivnosten, skrinja namreč skriva, hkrati pa tako v preteklosti tako vsakdanji del pohištva, opisala avtorica razstave, kustodinja Loškega muzeja Mojca Šifrer Bulovec. Razstava sicer sodi v sklop praznovanj ob 70-letnici Loškega muzeja, ki so ga leta 1939 ustanovili plemeniti meščani, takrat zbrani v Muzejskem društvu.

»Prvo leto je bilo v muzeju zbranih 916 muzealij, danes jih po muzeoloških kriterijih hranimo več kot 20 tisoč, ob tem pa še 11 tisoč enot dokumentarnega gradiva, ter skoraj 13 tisoč enot knjižničnega in več kot 5.300 enot antikvarnega gradiva v interni knjižnici,« je v uvod k odprtju razstave in k častitljivi obletnici enega bolj obiskanih slovenskih muzejev povedala direktorica Jana Mlakar.

»Glede na to, da je bila skrinja prvič na Slovenskem upodobljena na crngrobski freski Sv. Nedelje iz okoli leta 1460, smo se odločili, da koncept razstave prilagodimo predstavitvi razvoja skrinj od najstarejših do danes, predvsem gre tu za različne načine izdelave in poslikave, predstavljamo pa tudi nekaj najbolj znanih delavnic skrinj, ki so na loškem področju delovale predvsem v 19. stoletju,« je povedala Šifrer Bulovčeva in dodala, da je na ogled 17 skrinj, med katerimi jih večinoma hranijo v Loškem muzeju, nekatere značilne primerke skrinj pa so jim za razstavo odstopili tudi v Narodnem muzeju Slovenije in v Slovenskem etnografskem muzeju. Tako na primer zabojno skrinjo iz konca 15. in začetka 16. stoletja, pa primerek tesane skrinje. Večina predstavljenih poslikanih skrinj je iz Loškega muzeja, kjer sicer hranijo 58 ženitovanjskih skrinj iz 17., 18. in 19. stoletja. Med njimi so predstavljene delavnice, ki so delovale na Loškem in v bližnji okolici, od Layerjeve in Šubičeve delavnice v Kranju oziroma Poljanah, do skrinj, ki jih je poslikavala kmečka slikarka Podnartovčeva Micka iz Selc. Osrednje mesto na razstavi ima ženitovanjska skrinja z balo, ki je po bogati opremi s predali in poličkami edinstvena v Sloveniji. »Skrinje so nekaj posebnega zato, ker so skrivale dragocene stvari, pomembne za njihove lastnike, naj bo to žito ali dota, hrana ali tisto, kar govori o nadaljevanju vrste v posamezni rodbini …,« je med drugim dejala ministrica za kulturo Majda Širca, ki je tudi odprla razstavo.

Ob 70-letnici Loškega muzeja so v novi galeriji v okviru Loškega gradu člani Filatelističnega društva Lovro Košir Škofja Loka pripravili filatelistično razstavo na temo muzejski eksponati in kulturna dediščina, ki obsega kar 180 razstavnih listov. Filatelisti so pripravili tudi priložnostni žig in znamko.