Evropske volitve test za uspešnost aktualne vlade

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / ponedeljek, 4. maj 2009 / 06:00

Prvi na listi stranke SDS za evropske volitve je Milan Zver, podpredsednik te stranke in v Janševi vladi šolski minister.

Pred evropskimi volitvami je Milan Zver skupaj z drugimi kandidati sodeloval na javnih tribunah stranke po vsej Sloveniji. Na eni od gorenjskih je že pred časom nastal pričujoči pogovor.

V ospredju nastopov vaše stranke je zlasti kritičen odnos do ukrepov sedanje vlade zoper gospodarsko krizo. Kaj ji očitate?

»Slovenija je imela objektivno smolo, da je ravno v času svetovne gospodarske krize prišlo do menjave oblasti, ko vlada potrebuje nekaj časa, da začne polno in učinkovito delovati. Druga okoliščina, s katero v SDS nismo zadovoljni v zvezi z ravnanjem vlade, pa je njeno počasno ukrepanje. Kot veste, je večina evropskih držav že decembra sprejela odločne ukrepe zoper krizo, in to ne le varčevalne ukrepe, pač pa tudi ukrepe za razvoj. Lep je primer Francije, ki je takoj, ko so banke postale bolj previdne in skope pri svojih investicijah v gospodarstvo, nemudoma ustanovila poseben fond v višini dvajset milijard evrov, ki so pomenile neposreden investicijski angažma države v gospodarstvo. Države igrajo aktivno vlogo in iščejo možnosti za odpiranje novih delovnih mest, naša pa se bolj usmerja v reševanje obstoječega stanja. Tudi ukrep za subvencioniranje delovnega časa je premalo učinkovit. Premieru Pahorju smo v SDS ponudili pomoč pri reševanju krize, kajti čim širši konsenz pri tem bi bil državi lahko le v korist, vendar nas ni povabil zraven. Naša paradigma reševanja krize se razlikuje od njegove po tem, da bi bili bolj proaktivni, bolj bi skrbeli za investicije v realni sektor, naredili bi vse, da bi država in drugi investirali, dali bi investicijske olajšave, poskrbeli za davčne olajšave tistih, ki vlagajo v nova delovna mesta, se o financiranju realnega sektorja dogovoriti z bankami. Edini ukrep iz Pahorjevega tretjega svežnja, ki bi mu pritrdili tudi mi, je sklad za čakajoče delavce iz podjetij, ki so v krizi.«

Kako gledate razmišljanje o »desnem trojčku« kot protiuteži levemu?

»Razmišljanje o desnem trojčku sicer ne izhaja iz naše stranke. Bi pa seveda tudi mi na desni sredini radi ponovili zgodbo, kakršno ima sedaj leva sredina, imeli bi koalicijo, ki bi bila vrednostno sorodna. Sedanja koalicija je močna, čeprav se tudi kregajo med seboj, kajti ta vrednostni moment jih drži skupaj. Janševa vlada je bila edina, ki je zdržala skupaj ves mandat. Nismo si bili povsem enotni, a vlada je bila dobro vodena in zato uspešna. Tudi sedanja vlada ima možnost, da ostane ves mandat, ker je ideološko enotna, vendar le, če ne bo preveč izzivala usode. Sedaj je kriza, ekonomska in socialna, lahko postane tudi politična. Vlada mora biti tu izredno senzibilna pri sprejemanju posameznih odločitev. Ljudje lahko hitro izgubijo zaupanje. Če se bo vlada igrala z izbrisanimi, z vdovskimi pokojninami po vojaških osebah, če bo branila odvetniški lobi, če bo dvigovala trošarine v času, ko se cene goriv v svetu nižajo, potem ta kriza lahko preraste tudi v politično. Vlada sicer obvlada medijski prostor, zlasti nacionalni, kar ji je v korist, a ljudje lahko v krizi hitro spreminjajo prepričanja.«

Kako prepričati volivce, da gredo na evropske volitve, saj vemo, kako nizka je bila udeležba slovenskih volivcev v evropski parlament leta 2004?

»Neposredne volitve v evropski parlament so stare trideset let in od tedaj udeležba stalno pada. Je pa dvakrat večja v stabilnih zahodnih demokracijah kot v novih tranzicijskih državah, kar je deloma povezano tudi s politično kulturo. Lahko pričakujemo, da se bo ta razlika sčasoma zniževala. Politiki moramo narediti nekaj za to, da ljudi prepričamo o pomembnosti teh volitev. Jaz bi jim rekel tako: evropski parlament je inštitucija, katere moč se povečuje, ima pomembne pristojnosti pri sprejemanju nekaterih ključnih aktov v EU, vedno večjo vlogo ima pri sprejemanju evropskega proračuna, ki pa ni majhen. Zaradi tega je pomembno, katera politična opcija ima v njem večino, kateri ljudje zastopajo v njem slovensko politiko. Poleg splošnih tem, povezanih s skupno evropsko politiko, skupnimi interesi, ki jih imamo glede okoljske in varnostne politike, zdrave ekonomije in evropskega modela socialno-tržne družbe, bi svoje volivce nagovoril še na en način. Rekel bi, da bomo na volitvah državljani opravili dvojno nalogo. Izbrali bomo evropske poslance. Poleg tega pa bomo z volitvami povedali tudi, kaj si mislimo o aktualnem političnem položaju in trenutni vladi. Vsake volitve, evropske, parlamentarne ali lokalne, so vselej tudi preizkus učinkovitosti in uspešnosti aktualne vlade. Tudi volitve 7. junija letos bodo svojevrsten test za to.«

Katera se vam zdijo ključna evropska vprašanja, pomembna tudi za naše državljane? Odnosi s Hrvaško?

»Eno od področij so denimo tudi odnosi s Hrvaško, pri čemer čaka naslednji sklic evropskih parlamentarcev iz Slovenije veliko dela. Sicer pa ima Evropa več skupnih tem, življenjsko usodnih skupnih politik, pa ne le okoljske problematike ali obrambne varnosti, gospodarstva, prometa, temveč tudi tako imenovane »mehke politike«. Takšno je tudi izobraževanje. V času našega predsedovanja EU in mojega predsedovanja formaciji za izobraževanje sem podpisal evropski kvalifikacijski okvir, ki omogoča ljudem mobilnost. Ljudje lahko prenesejo diplome iz ene države v drugo in so jim priznane, z zaključnim spričevalom iz srednje šole se lahko izkažejo v drugi državi. To je dober inštrument, ki omogoča lažje življenje ljudi na vsem ozemlju EU. Tudi na drugih področjih gre za prvovrstna vprašanja, ki bi Evropejcem, državljanom EU, olajšala življenja, tako na področju dela, gibanja in življenja nasploh.

Pomembna pa so tudi nekatera druga vprašanja, denimo simbolne resolucije, kakršna je bila tudi pred časom sprejeta resolucija o spravi in obsodbi totalitarnih režimov, kjer so vse večje skupine v parlamentu sprejele konsenz o obsodbi fašizma, nacizma in komunizma ter se zavzele za krepitev humanizma, miru in demokracije ter za popravo krivic, ki so se dogajale v teh režimih.«