Visoko poletje

Ko so minuli teden prvaki naših parlamentarnih strank sklenili, da odločanje o zlatem fiskalnem pravilu in drugih ključnih zadevah prenesejo v september, so umirili žogo in do takrat prekinili politično tekmo. Danes pa se začenja največje športno tekmovanje na svetu, poletne olimpijske igre v Londonu. Do 12. avgusta bodo te v ospredju naše medijske pozornosti. S tega povzdignjenega položaja jih lahko izrine le kaka nenadna naravna ali družbena katastrofa izjemnih razsežnosti. Bog ne daj, da bi se kaj takega zgodilo.

Prihodnji trije tedni bi lahko bili zelo prijetni. Poletno vreme je zagotovljeno brezplačno, politiki odhajajo na odpust ali v zakulisje političnih zdrah, za športne navdušence je poskrbljeno, drugi si lahko pomagajo drugače. Nekaj možnosti smo prav na tem mestu nakazali v minulih tednih. Pred nami je torej visoko poletje, najbolj brezskrben del leta. Zagrenimo si ga lahko le sami ali pa nam ga kaka višja sila. Minuli konec tedna so bile ponekod po svetu velike poplave, nam najbližja je bila ob reki Muri. V takem primeru se je treba na ujmo čim bolje pripraviti in počakati, da mine. Da kljub krizi živimo v privilegiranem delu sveta, priča tudi državljanska vojna v Siriji. V primerjavi s krutostjo te vrste vojne se gospodarske in finančne težave izkažejo za veliko manjše zlo. To najbolje vedo tisti, ki so v letih 1941-1945 doživeli krvavi ples okupacije, začetka revolucije in državljanske vojne. Ta je veliko hujša od vojne, ki je samo obramba pred napadom od zunaj, kakršnega smo doživeli poleti 1991. Od takrat pa je minilo že 21 mirnih poletij.

Po doslej zapisanem sodeč, torej sledita v visokem poletju 2012 dva vrhunca. Prvi bo globalnih razsežnosti s središčem v Londonu, trajal pa bo kar tri tedne. Drugi bo tak kot vsako leto, slovensko domačijski s simbolnim vrhuncem na veliki šmaren, ko se v osrednjih Marijinih svetiščih zgodijo tradicionalna verska in ljudska srečanja. Človeka zamika, da bi tistim, ki bodo v dneh olimpijskih iger večino časa presedeli pred ekrani, priporočil, naj raje še sami čim več »športajo« in tako olimpijski kult tudi dejavno počastijo. Po drugi strani pa stara kmečka pamet uči, da se v tem vročem času ne kaže preveč naprezati. V ljudskem izročilu se je ohranil pregovor, ki smo ga na tem mestu že navedli: »Julij in avgust – vino pij in babe pust.« Tega napotka nisem nikoli dobro razumel. Zakaj bi bilo uživanje alkohola med odpustom dopustno, seks in z njim povezani telesni in duševni napori pa ne?

Mogoče pa gre v pasjih dneh še bolj kot sicer za vprašanje količine zaužitega oziroma za vprašanje (ne)zmernosti. Če je vsakega od tveganih početij – pojedin, popivanj, rekreacije in seksa – v zmernih količinah, tveganja sploh ni. Med dopustom pa je dopustno tudi malo pretiravati in prav pretiravanje je lahko nevarno, v vročih dneh še bolj kot sicer. Ko bi bile na tem svetu razne dobrine in slabosti porazdeljene bolj enakomerno, bi bilo marsikaj drugače, boljše. Vendar vemo, da že po naravi ne podeduje vsak enako zdrave genske zasnove, pamet pa je sploh zelo neenakomerno porazdeljena. Da o podedovanih in pridobljenih materialnih dobrinah niti ne govorimo. Enako velja za višjo silo, ki z naravnimi in družbenimi nesrečami kar naprej nekoga prizadeva, a ne tako, da bi bilo za vse enako … Iz zapisanega sledi, da je v prihodnjih nekaj tednih pred nami obilo priložnosti, da zaužijemo vsega po malem. Kdor bo z malo mero zadovoljen, se bo imel lepo. Po velikem šmarnu pa se bodo gospodarska, socialna in politična kolesja znova zavrtela in sam bog ve, kaj nam prinese jesen.