Lovčen, prihajam!

"Pa oni vejo, da to ni vzpon na Vršič?" me je s široko odprtimi očmi spraševala prijateljica, ko sem ji razložila, da popoldne ne morem na kavo, saj se spet odpravljam z Bam.Bijevci na kolesarjenje. Tokrat po Črni gori.

Jaz, seveda, brez kolesa, z obilico dobre volje in fotoaparatom v roki. Zaenkrat se moja prelestna rit privaja na sedež gorskega kolesa in že samo ob misli, da bi morala sesti na specialko, že padam po tleh.

Lanski Bam.Bi tour je potekal marca po Istri in Kvarnerju, višinski vzpon je bil na Učko, letos pa so med 14. in 19. aprilom (drugi dan toura) osvajali Lovčen (1764 metrov). Tudi tokrat je enim uspelo, da so pač zgrešili ključni odcep, ter se znašli v Cetinjah. Ker je bila tokratna skupina kolesarjev do sedaj največja (okoli štirideset, med njimi nekaj deklet), je pravzaprav deveti tour minil brez večjih zapletov, za kar gre verjetno največja zahvala Alešu Kalanu, šefu toura.

V spominu pa nam bo zagotovo ostal Caffe Bar Delfin v središču Cavtata. Po prevoženi prvi etapi smo se namreč posedli na njegovo teraso, hrvaškemu natakarju se je ravno razlezel nasmeh do ušes, ko je naša razposajenost zmotila soseda (župnika) in je poklical policijo. Žal pa razen tega, da so hrvaški možje v modrem izrekli kazni našim napačno parkiranim vozilom in razkazovali svojo moč, kaj več že niso mogli, saj je bar sam razprostrl teraso naravnost pod cerkveno stopnišče.

Dejansko je letošnji Bam.Bi tour potekal skozi tri države: Bosno, Hrvaško in Črno goro, kjer so nam na meji ob vstopu gladko zaračunali deset evrov na kombi. Razlog: ekologija. Iznajdljiva ozaveščenost.

Prvič so na kolesa udeleženci toura sedli v Neumu, druga etapa jih je vodila po magistrali do Kotorja, sledil je vzpon na Lovčen, potem pa so se preko Cetinj spustili v Budvo. Tretja etapa je bila speljana po Črni gori, s ciljem v Hercegnovem. Četrti dan kolesarjenja so izpeljali še ekipno dirko. Med seboj so se pomerile štiri skupine, start je bil v Stonu, na cilj pa so vse prispele po uri in pol do dveh urah. Potem pa se je začelo lovljenje trajekta na Trpanju. Uspelo nam je za las, na koncu pa smo nanj nagnetli vseh pet kombijev in prikolico, polno koles. Bravo šoferji, bravo Valentin Erjavec, ki je tisti trenutek najbolj obvladal usmerjanje prometa. Nadaljnja vožnja je minila ob plesu in petju.

Zadnja etapa se je zaključila v okolici Šibenika, v Radoniću, na agroturistični kmetiji Kalpić. Najbolj smo bili navdušeni nad rožičevim žganjem, okusnim sirom in pršutom, (baje) ovca izpod peke pa je naše borbončice očarala.

Deveti Bam.Bi tour se je zaključil.