Plovba po jezeru in otok kamen spotike

Na Bledu v zadnjem času zlasti med lastniki čolnov odmeva nov odlok o plovnem režimu po jezeru, tudi širše pa znova sporazum o vrnitvi otoka blejski župniji.

Na Blejskem jezeru, ki je nominirano za eno od sedmih novih naravnih čudes sveta, je minuli teden pravi vihar dvignil novi odlok o plovnem režimu. Z njim občina želi narediti red na jezeru, pri čemer poudarjajo, da mora odlok urediti sožitje vseh dejavnikov na Blejskem jezeru, predvsem pa mora zaščititi samo jezero in njegov priobalni pas. Z neodobravanjem pa so novi odlok sprejeli čolnarji, ki jim je grozilo, da bodo ostali brez legalnih privezov za svoje čolne. Predmet spotike je v zadnjem času znova tudi otok na jezeru, saj je sedanja ministrica za kulturo Majda Širca sporazum, s katerim je blejska župnija postala lastnica vseh objektov na otoku, označila za pravno sporen, zato ga želijo izničiti.

Čolnarji brez privezov

»Obstajajo številni privezi, ki jih v tem odloku nismo zajeli, saj so že zdaj tam nelegalno in jih z odlokom ne moremo kar tako legalizirati. Postopek za to je namreč precej zahteven,« je ob obravnavi osnutka odloka o plovnem režimu po Blejskem jezeru razložila svetovalka za pravne zadeve pri občini Bled Aleksandra Žumer. To je razburilo nekatere čolnarje, ki se bojijo, da bo to ogrozilo njihovo dejavnost. »Turistično ponudbo bi morali širiti, ne pa krčiti,« je prepričan pletnjar Robert Wilfan, ki je ob tem opozoril na primer kolega, ki oddaja sobe in na račun tega, da ob tem ponuja tudi brezplačen najem čolna, s katerim se lahko popeljejo na otok, mogoče pridobi tudi kakšnega dodatnega gosta. Prepričan je, da so v odloku prevladale zasebne koristi zgolj nekaterih čolnarjev, saj so pokrite čolnarne privilegirane. Nesmiselno se mu zdi tudi predpisovanje vrste plovil. »Obstaja pristojen organ, ki presoja, ali so naša plovila primerna za plovbo ali ne. Vsa naša plovila so namreč registrirana.« Tudi župan Janez Fajfar se strinja, da bo glede tega treba skleniti nekak kompromis. »Športni čolni, kajaki in kanuji bodo ostali, čeprav bodo plastični. Še vedno pa vztrajam, da prav vsaka 'banja' ne sodi na jezero,« je razložil Fajfar in dodal, da bodo poskušali z dogovorom reševati posamezne primere, pri čemer naj bi zaščitili predvsem tiste, ki od tega živijo.

Sporazum pravno sporen

Precej prahu je pred časom znova dvignil tudi sporazum med državo in rimskokatoliško cerkvijo glede Blejskega otoka, s katerim je blejska župnija postala lastnik objektov na otoku, otok pa dobila tudi brezplačno v najem za 45 let. Sporazum je po mnenju ministrstva za kulturo v nasprotju z našim pravnim redom in zato verjetno ničen, o čemer bo razpravljalo in svoje mnenje izreklo sodišče. V blejskem Zaresu so že lani predlagali, da bi z otokom upravljal javni zavod. To se zdi sprejemljivo tudi županu Janezu Fajfarju, a je ob tem spomnil na zapletene postopke, ki so bili potrebni pri Blejskem gradu. Zato ga še bolj čudi, da je lahko cerkev prišla do tega premoženja na tako lahek način oziroma kar na lepe oči, kot se je izrazil. Kljub temu, pravi župan, želijo imeti z upravljavcem, kdorkoli že bo, partnerski odnos, predvsem glede skupne promocije. »Tudi s sedanjim upravljavcem korektno sodelujemo,« je poudaril Fajfar in dodal, da bi od vsakega upravljavca pričakoval konservatorski načrt. »Severno stopnišče je v zelo slabem stanju, obalo je močno načela erozija, vprašljiv je tudi objekt med Mežnarijo in Proštijo.« V primeru, da bi ministrstvo sporazum razveljavilo, je občina preko javnega zavoda pripravljena prevzeti upravljanje, a obenem župan opozarja, da tudi Blejski grad še nekaj časa ne bo prinašal dobička, tako da z denarjem od vstopnine na grad ne bodo mogli sanirati še otoka.

Tudi Danica Sebanc iz Družbe sv. Martina, ki upravlja z otokom, se je strinjala, da bo treba na otoku še veliko narediti. O tem, da bi upravljanje otoka prevzel javni zavod, pa meni: »To je lahko reči, v praksi pa je malo drugače. Pripravljamo se na peto sezono in v tem času smo na otoku že veliko naredili, saj je bil otok, ko smo ga prevzeli, zelo zanemarjen.« Kot pravi, je prejšnji najemnik gledal zgolj na svoj zaslužek, zato bo potrebno še veliko vlaganj v otok. »Ves denar, ki ga zberemo z vstopnino v cerkev, namenimo za obnovo otoka,« je še dejala Danica Sebanc.