Nizka, a zelo razgledna

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 30. marec 2009 / 06:00

Polhograjska gora (824 m) - Domačini ji pravijo Gora, nekateri obiskovalci jo imenujejo Lovrenc po istoimenski cerkvici na vrhu. Hišna gora Polhovega Gradca je prijetna tura za začetek planinske sezone.

Zimski potepi so za nami, čeprav visokogorje še vedno pokriva debela zimska odeja, zato je čas, da začnemo s peto sezono Planinskega kotička v Gorenjskem glasu. Ker je vsak začetek težak, bo tudi tura za uvod lažja, a še vedno dovolj težka za nekatere, saj je kratka, a strma. Prepričana sem, da se boste dobro preznojili. Pa pojdimo na Polhograjsko goro.

Že ime samo pove, da gora leži nad Polhovim Gradcem. Če prihajate iz smeri Kranja, je najkrajša pot preko vasi Topol (Sv. Katarina), kjer se spustite na drugo stran do Polhovega Gradca. Izhodišče vzpona je pri polhograjski graščini, samo Goro pa boste videli ves čas pred seboj. Takoj na začetku vzpona boste šli mimo spomenika, katerega vzrok postavitve je roža. Kdo bi si mislil! Na pobočjih Polhograjske gore namreč konec aprila in maja zacveti Blagajev volčin. Ime je roža dobila po grofu Rihardu Blagaju, ki je bil navdušen botanik. Neznano rožo je odkril na pobočjih Gore, jo poslal kustosu Henriku Freyerju, ki jo je poimenoval Daphne Blagajana. Roža je zbudila veliko zanimanje med ljubitelji botanike in ogledal si jo je celo saški kralj Friderik Avgust II., ki mu je Blagaj dal postaviti spomenik.

Od spomenika dalje se pot strmo začne vzpenjati v okljukih. Strmina se ne poleže vse do vrha. Razgleda praktično ni, saj pot poteka po gozdu. Občasno se pokaže Polhov Gradec, globoko pod nami, enkrat samkrat pa dolina hudourniške Božne in nam dobro znana Polhograjska grmada in Tošč. Zanimivo je, da vas bodo občasno spremljale tudi table z moralnimi poduki o spoštovanju narave. Prepričana sem, da se boste dobro spotili, morda občasno tudi malo zasopihali. Tukaj pa so se markacisti za vas še posebej potrudili; na drevesih so označili trenutno nadmorsko višino. 700 metrov nad morjem ... le še slabih 200 metrov in na vrhu bomo. Z leve strani se bo priključila pot, ki pripelje iz Praproč in Briš. Dosegli boste sedlo, kjer je na desni strani kmetija Logar in kjer se lahko okrepčate. S sedla se odpira čudovit razgled na Karavanke; Stol bo dominiral v vsej svoji mogočnosti.

S sedla nadaljujete levo. Pred vami je kapelica in tukaj je vseeno, ali greste levo ali desno, boste prišli na vrh. Leva pot je strmejša in pripeljala vas bo direktno do cerkvenega obzidja. Še nekaj kamnitih stopnic in na vrhu ste. Cerkvica sv. Lovrenca datira v 16. stoletje. Vrh je od nekdaj privabljal obiskovalce, zato ni čudno, da je bilo tukaj prazgodovinsko gradišče, odkrita pa so bila tudi štiri arheološka najdišča.

Polhograjska gora je lep razglednik; odpre se pogled na Grmado in Tošč, na jugovzhodu je Ljubljana s hribi na južni strani Ljubljanskega barja, nasproti je Koreno nad Horjulom, Špica in Ulovka. Pogled proti severu se ustavi na Karavankah; Stol in Vrtača, na severozahodu so Julijci, spredaj pa Blegoš in Porezen. Res lep razgled.

Spust lahko opravimo po poti vzpona, ali pa na sedlu krenemo desno proti Prapročam in Brišam. Makadamska pot poteka po soncu, zato je precej toplo, če ne že skoraj vroče. Ko dosežete gozd, se kmalu odcepi levo pot, ki vas bo pripeljala v Polhov Gradec. Zanimiv za spust je tudi greben. Pri cerkvici sv. Lovrenca splezate čez cerkveno obzidje, kjer so trije kamni, zabetonirani v obzidje, in dve držali, da si lahko pomagate. Pot je strma, izpostavljena, poteka po robu. Zaradi možnosti zdrsa je previdnost nujna. Grebenska pot se sreča s potjo v Praproče in po njej nadaljujemo do levega odcepa proti Polhovemu Gradcu.

Po vrnitvi do jeklenega konjička si oglejte tudi polhograjsko graščino, ali se vsaj sprehodite po urejen vrtu pred njo, lahko pa se v 15 minutah povzpnete še po Kalvariji.

Nadmorska višina: 824 m

Višinska razlika: 420 m

Trajanje: 3 ure

Zahtevnost: 2 zvezdici