Živimo v globalni informacijski dobi

Razlogi za povabilo prof. dr. Zdravku Mlinarju na Glasovo prejo so vsaj trije: ker je gorenjski rojak (rojen v Žireh, 1933), ker je eden od utemeljiteljev sodobne slovenske sociologije, predvsem pa zato, ker v svojih delih spremlja nastajanje globalne informacijske družbe, v kateri živimo, naj to želimo ali ne.

Globalizacija je ena najbolj magičnih besed našega časa. V prvem zvezku Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki je izšel leta 1970, je sploh še ni. Veliki slovar tujk (2002) pa jo opredeli kot »proces večanja gospodarske, finančne, politične, kulturne, informacijske povezanosti in medsebojne odvisnosti držav, regij, celin«. V zadnjem času dobiva ta beseda tudi vse večji negativni pomen. Za mnoge je sinonim za amerikanizacijo planeta in za globalno ekološko krizo. Tudi globalna finančna kriza se je začela v ZDA, zdaj pa se razširja po vsem svetu in povzroča splošno gospodarsko krizo. Za mnoge je to poskus, da bi dolgove, ki so jih zagrešili finančni špekulanti in razni »tajkuni«, prevalili na pleča vseh davkoplačevalcev tega sveta …

Toda globalizacija se ne tiče le financ in podnebja, zajela je celoto našega življenja. Anthony Giddens, angleški in globalno verjetno najbolj znani sociolog, pravi, da globalizacija ni »nekaj tam zunaj«, je »tu med nami«. Zdravko Mlinar ji je posvetil vrsto del, pred kratkim pa zajetno, skoraj 500 strani obsegajočo knjigo, ki je šele prva od treh pod skupnim naslovom Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi. Naslov prve je: Prostorsko-časovna organizacija bivanja, temelji pa na raziskovanjih na Koprskem in v svetu. Mlinar Giddensu pritrdi in nadaljuje: »Poleg tega pa lahko dodam, da tudi ne gre le za vse večjo uniformnost in podrejanje, za odvisnost od nekakšnih zunanjih sil. Vse odločilnejšo vlogo dobivata – ne več toliko nuja in vnaprejšnje danosti same po sebi – prav proaktivna vloga lokalnih akterjev in njihova sposobnost, da upoštevajo lokalne posebnosti kot razvojne možnosti v globalnem kontekstu. V tem smislu ne gre več (le) za vse večjo uniformnost, temveč (tudi) za hkratno krepitev lokalnega in globalnega, torej za t. i. glokalizacijo.« Po naše in z Mlinarjevimi besedami: gre za »podomačenje sveta in posvetovljenje domačega«.

Globalizacija je povzročila globoke strukturne spremembe v družbi in poti nazaj ni. Kdo bi se, denimo, odpovedal uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ta pa je, kot vse v globalizaciji, dvorezna. »Telo in misel se v prostoru zmeraj bolj razhajata. Vse pogosteje se soočamo s situacijami, ko sta fizična prisotnost in bližina med ljudmi v popolnem neskladju z dejanskim komuniciranjem na razdaljo. Mobilni telefoni izničujejo oddaljenost in povzročajo dezorientacijo v prostoru. Hkrati pa se že zaostrujejo vprašanja, ali ne bomo z novo tehnologijo vsepovsod pod nadzorom, ali izgubljamo svobodo in vsakršno možnost, da bi se še umaknili iz nadzorovanih prostorov? Ali je povsod nekakšen svetovni panoptikum?«

Iz tradicionalne vaške skupnosti smo, ne da bi vedeli kdaj, prestopili v globalno družbo. Iz strnjenosti v razpršenost, iz podobnosti v podobnost in različnost, iz vnaprejšnje določenosti k izbiri, iz nediferenciranega druženja v selektivno povezovanje, iz ene prevladujoče lojalnosti v multiplo povezovanje, iz togosti in stacionarnosti v fluidnost in mobilnost (po tabeli na strani 19). Do velikih sprememb je prišlo tudi v prostorsko-časovni organizaciji dela: od dejavnosti na enotni lokaciji k prostorsko razpršeni dejavnosti; od fiksnega delovnega časa k fleksibilnemu; od dela v stalno določenem okolju k delu na domu in terenskemu delu na več lokacijah; od množične, industrijske proizvodnje k majhnim serijam, individualiziranim izdelkom; od fizične dostopnosti k informacijski povezanosti; od zaposlitve v eni delovni organizaciji k več zaposlitvam hkrati; od stalne k začasni zaposlitvi in pogodbenemu delu; od mobilizacije kadrov na lokalno-regionalni ravni k globalnemu trgu delovne sile; od zaposlovanja k samozaposlovanju; od ločenosti dela, raziskovanja in izobraževanja k enotnemu delovno-raziskovalno-izobraževalnemu okolju; od hierarhične delovne organizacije k omrežni; od nadzora nad zaposlenimi k občasnemu, selektivnemu nadzoru (tabela na strani 15).

V razvojni preobrazbi je prišlo tudi do korenitega prevrednotenja vrednot. Mlinar jih našteje devet: »1. umika se kolektivizem, ki ga izriva vse bolj izrazito vrednotenje svobode in avtonomije posameznika; 2. egalitarizem (ki se je v prostoru izražal tudi kot avtonomnost in brezbarvnost) nadomešča večja strpnost do razlik v materialnem bogastvu; 3. načrtnost (planiranje) izgublja dosedanjo apriorno veljavo in s tem razširja prostor za večjo spontanost; 4. usmeritev v prihodnost postaja vse bolj odprta tudi za vključevanje elementov dediščine iz preteklosti; 5. večja demokratičnost umirja dosedanjo nestrpnost do drugačnega (ko je bilo drugačno celo sinonim sovražnega); 6. revolucionarnost kot težnja k radikalni, kvalitativni preobrazbi prepušča svoje mesto reformizmu in pragmatizmu; 7. namesto nematerialnih spodbud na številnih področjih stopajo v ospredje materialne koristi in zasebniška posesivnost; 8. namesto prejšnje grandomanije se danes poudarja 'majhno je lepo', naj gre za gospodarstvo (industrijo), turizem in stanovanjsko gradnjo; 9. namesto uveljavljanja človeka kot gospodarja nad naravo prihaja danes do manj pretenciozne usmeritve, ki šteje človeka le za enega od členov v naravnem okolju.«

Knjiga vsebuje predgovor, deset poglavij in znanstveni aparat. Njena glavna odlika je po mojem v tem, da ne razlaga le »vseobsegajočih konceptov velikih imen«, temveč jih razloži v »bogastvu raznovrstnosti v konkretnih družbenih okoljih«, zlasti na Koprskem. Naslovi poglavij so: Uvod; Razvojne preobrazbe in trendi sprememb; Prostorska organizacija bivanja v mestu in občini Koper; Tipologija zasebnosti in prostorska organizacija bivalnega okolja; Individualno in skupno v bivalnem okolju: prostori, identiteta in (ne)red; Struktura prebivalcev in grajeno okolje; Časovna razsežnost bivanja; O bivanju in mobilnosti v prostoru in času; Od bivalnega k integralnemu in ustvarjalnemu življenjskemu okolju; Priloge. Knjigo sta izdali FDV in SAZU, Ljubljana 2008, stane 29 evrov. Priporočamo v branje. Spremembam, ki jih prinašata informatizacija in glokalizacija kot neločljivi sestavini globalizacije, pa bosta posvečeni naslednji dve Mlinarjevi knjigi …