Kriza bo še hujša

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 4. marec 2009 / 06:00

Acroni, Unitech, Iskra mis in Domel so na SKEI-jevi črni listi podjetij, ki so ob uvedbi krajšega delovnika znižala plače.

Radovljica – »Opozarjamo delavce, da prehod na 32-urni delavnik ne sme pomeniti avtomatskega znižanja plač,« je na nedavni novinarski konferenci, na kateri so predstavili situacijo v kovinski in elektro industriji na Gorenjskem, poudaril Stane Habjan, predstavnik gorenjske regijske organizacije SKEI, v katerega je trenutno včlanjenih 2500 od 6500 delavcev v gorenjski kovinski in elektro industriji. »Pojavljajo se predlogi, da bi tam, kjer že prehajajo na 32-urni delavnik, nižali plače celo za 20 odstotkov. Naši sindikalni predstavniki so pogosto postavljeni pred zid, ko se morajo odločiti med nižjimi plačami in znižanjem števila zaposlenih. To je grdo izsiljevanje.« Prav o izsiljevanju je govoril tudi predsednik največje podružnice SKEI na Gorenjskem, ki deluje v jeseniškem Acroniju: prav tam je bil sindikat pred novim letom, ko so prešli na 36-urni delavnik, postavljen pred dejstvo, da se izbira med znižanjem plač in božičnico. »Seveda smo se odločili za božičnico ter za nižje plače v prvih treh mesecih letošnjega leta. Ne vem, kako bo v prihodnje. Za januar smo namreč še imeli naročila, za marec jih je že bistveno manj,« je dejal Marjan Žurman iz Acronija, in pri tem opozoril še na problem invalidskih podjetij, ki so pogosto v še slabših situacijah.

»Žalostno je, da ta trenutek še ni videti nobenega izhoda iz krize; nasprotno - stanje je vse slabše in tudi podjetja, ki še niso kazala znakov recesije, se spopadajo s skrajševanjem delovnega časa in iskanjem vseh možnih rezerv,« je trenutno stanje v panogi opisala predsednica SKEI Lidija Jerkič. »Praktično ni več zaposlenih za določen čas, ni več agencijskih delavcev, ostankov odpustov za lansko leto, nadurnega dela, uvajajo se negativne banke ur. Nekatera podjetja se soočajo z do 50-odstotnim upadom naročil, plače ne sledijo več inflaciji. Zelo se dviguje tudi stopnja revščine. Državne napovedi o 79 tisoč brezposelnih so daleč preoptimistične. Imeli bomo sto tisoč brezposelnih in gospodarska rast bo v prvi polovici leta že negativna,« je prepričana. »V naši panogi je več kot petdeset podjetij, ki so uvedla skrajšan delovni čas. Razumemo stisko delodajalcev, a ne more se reševati izključno na plečih delavcev. Mislim, da je zdaj pravi čas, da predlagamo spremembo zakona, po kateri bo uvedena obvezna delitev dobička med delavce. Nadomestila za brezposelnost je treba povečati in časovno podaljšati v času krize. Poleg tega je treba okrepiti inšpekcije za delo.«