Komentar: V loncu z Juliano spet vre

Na Občini Jesenice so pred mesecem dni sklicali novinarsko konferenco, na kateri so predstavili nov promocijski film z naslovom Jesenice – mesto priložnosti. Ob tem je župan skupaj z vsemi tremi podžupani predstavil naložbe, ki so načrtovane v letu 2009. Teh je veliko, od urejanja območja bivšega Fiproma, mejnega platoja Karavanke … V žaru naštevanja pomembnih naložb se je Tomaž Tom Mencinger dotaknil tudi projekta črpanja pitne vode izpod Karavank. Potem ko je vse lansko leto veljala popolna blokada novinarskih vprašanj glede karavanške vode - župan Mencinger je o projektu vztrajno molčal, molk pa je zapovedal tudi vsem drugim, vpletenim v zgodbo, je v navalu optimizma očitno pozabil na previdnost, ki je priporočljiva zlasti pri zadevah, ki še niso dokončno in pravnomočno potrjene. V svojem značilnem samozavestnem stilu je zatrdil, da do rešitve nesrečne zgodbe karavanške vode, ki se vleče že osemnajst let, manjka le še »en odstotek«. Občina Jesenice je, kot je dejal župan, z Občino Kranjska Gora že ustanovila novo podjetje Karavanška voda, ki je dobilo vodno dovoljenje za črpanje vode do leta 2020. Zemljišče imajo zagotovljeno, s strateškimi partnerji se že pogovarjajo, je zagotavljal župan. Tako naj bi bila zgodba, kot je zatrdil, rešena še v prvi polovici letošnjega leta. A da je povedal preveč in prezgodaj, se je izkazalo takoj naslednji dan. Mediji s(m)o razkrili načrte jeseniške občine in le nekaj ur po objavi je v loncu s karavanško vodo spet začelo brbotati. Na objavljeno se je namreč nemudoma odzvala Nevena Tea Gorjup iz podjetja Voda Juliana, ki je zadnje črpalo vodo izpod Karavank, in medijem poslala vrsto dokumentov, s katerimi dokazuje svoja prizadevanja za uveljavitev pravice do črpanja vode. Gorjupova je ostro zanikala, da niso pokazali interesa za črpanje vode, Mencingerjeve izjave pa so jo tako sprovocirale, da je v imenu družbe Voda Juliana od ministra za okolje Karla Erjavca zahtevala takojšen sestanek. In zgodba o nesrečni vodi izpod Karavank se je tik pred napovedanim razpletom spet začela zapletati. Na dan so prišle zgodbe o pravni(ški)h bitkah, o pritožbah in nasprotnih pritožbah, postalo je jasno, da delno vodno dovoljenje, o katerem je govoril župan Mencinger, še ni dokončno in pravnomočno ... Za nameček je ministrstvo za okolje prejšnji teden Vodi Juliana priznalo status stranke v postopku za dodelitev vodnega dovoljenja in zavrnilo pritožbo družbe Karavanška voda v zvezi z izdajo potrdila o dokončnosti in pravnomočnosti delnega vodnega dovoljenja … Skratka, bitka za vodo izpod Karavank se je znova razvnela na vso moč. Jo bo dobila Voda Juliana ali Karavanška voda? Žal je za zdaj jasno le to, da so se »odstotki«, kolikor naj bi jih manjkalo do razrešitve zgodbe, spet močno povečali. Nesrečna karavanška voda pa bo očitno namesto v steklenice tudi v letu 2009 še naprej tekla - v Savo.