Člani častnega odbora Škofjeloškega pasijona 2009 (Foto: Gorazd Kavčič)

Processio locopolitana

V postnem in velikonočnem času bo Škofja Loka spet prizorišče Škofjeloškega pasijona. Besedilo je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič in gre za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in iz časa baroka najstarejšo ohranjeno pasijonsko režijsko knjigo v Evropi.

Prva predstava bo 28. marca, na tiho soboto, na predvečer bo generalka, nato pa se bodo predstave zvrstile še 29. marca, 3., 4., 5., 13., 18. in 19. aprila (v primeru slabega vremena pa so rezervni dnevi 24., 25. in 26. aprila).

Izvirnik te dragocenosti hrani knjižnica loškega kapucinskega samostana. Pasijon so od baroka že večkrat odigrali. Zanimivo, da je bil v odrski obliki uprizorjen leta 1936 prav v Škofji Loki, vlogo Jezusa pa je odigral igralec iz Kranja France Trefalt. Ponovno uprizoritev v Škofji Loki je pasijon dočakal v letih 1999 in 2000. Načrti, da bi ga že v nekaj letih spet prikazali, zaradi političnih nesoglasij niso uspeli. Letos pa bo v postnem in velikonočnem času na štirih prizoriščih (na Mestnem trgu, pod gradom, na Spodnjem trgu in pri Kašči) spet mogoče videti dvajset prizorov pasijonske zgodbe, ki temelji na svetopisemski vsebini. Škofjeloški pasijon (Processio locopolitana) poteka v obliki procesije, prizore od Adamovega in Evinega padca prek alegorije smrti do Kristusovega trpljenja bo prek šeststo igralcev in osemdeset konjenikov odigralo tako, da se bodo peš in na pomičnih odrih premikali po ulicah in trgih Škofje Loke. Prva predstava bo 28. marca, na tiho soboto, na predvečer bo generalka, nato pa se bodo predstave zvrstile še 29. marca, 3., 4., 5., 13., 18. in 19. aprila (v primeru slabega vremena pa so rezervni dnevi 24., 25. in 26. aprila).

Organizatorji se na dogodek živahno pripravljajo, minuli teden pa so častnemu odboru prireditve predstavili njen potek in jih ob tem povabili tudi na prigrizek s tradicionalnimi jedmi iz časa baroka, značilnimi za loško območje in za postno-velikonočni čas. Častni odbor, sestavljen iz samih uglednih imen, lahko dober glas o Škofjeloškem pasijonu razširi daleč naokrog, so nam povedali predstavniki občine Škofja Loka. Uprizoritev Škofjeloškega pasijona ima večplasten pomen, od kulturno-zgodovinskega do duhovnega, je dejal nadškof Alojzij Uran. »Slovenci smo v preteklosti doživljali hude čase, od kuge, turških vpadov, lakote do vojn. Ves čas smo bili tesno povezani s Kristusom. Če bo njegovo trpljenje dobro predstavljeno, bodo ljudje tudi danes, ko jih obvladujejo strahovi, čutili, da nekdo hodi z njimi,« meni Alojzij Uran. Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič pa ceni prispevek te predstave k promociji dobrega in tolerantnega, hkrati pa meni, da pri uprizoritvi veliko pomeni tudi visoka stopnja motivacije prek šeststo sodelujočih v tem projektu, ki so s svojim ljubiteljskim sodelovanjem največji sponzorji uprizoritve. V slednji pa vidi tudi priložnost za turizem. To je posebnost, ki jo Škofja Loka lahko ponudi Evropi in svetu, meni tudi etnolog Janez Bogataj, ki velik pomen pripisuje tudi dejstvu, da je tu angažiranih veliko nastopajočih, ki sodelujejo prostovoljno in so ponosni, da so del neke zgodovinske prireditve. Brat kapucin Štefan Kožuh ob ponovni uprizoritvi razmišlja, da ne gre le za »razpraševanje knjige«, pač pa ima dogodek velik kulturno-zgodovinski in tudi globok človeški pomen.

Častni pokrovitelj Škofjeloškega pasijona je dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, člani častnega odbora pa: predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, prof. dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Andreja Kocjančič, rektorica Univerze v Ljubljani, ljubljanski škof in metropolit Alojzij Uran, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji dr. Santos Abril y Castello, provincial kapucinov Štefan Kožuh, gvardijan Robert Podgoršek, dr. Alojzij Snoj, dekan in župnik župnije Stara Loka, Matija Selan, župnik župnije sv. Jakob v Škofji Loki, poslanca državnega zbora Milan Čadež in Milenko Ziherl, župan občine Železniki Mihael Prevc, predstavnik ministrstva za kulturo Silvester Gabršček, prof. dr. Stanko Gerjol, dekan Teološke fakultete, Pavel Mihelčič, dekan Akademije za glasbo, Aleš Valič, dekan AGRFT, etnolog prof. dr. Janez Bogataj, prof. dr. France Bernik, prof. dr. Andrej Misson, prof. dr. Jože Krašovec, prof. dr. Janko Kos, Alojz Rebula in Josef Lang, generalni sekretar organizacije Europassion.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 28. julij 2017 / 14:29

Ogoljufani z apartmajem

Na Facebooku je zaokrožila slaba izkušnja slovenske družine z neposredno rezervacijo apartmaja v Malinski na Hrvaškem. Ostali so brez vplačanega avansa in brez apartmaja. Z zadevo se že ukvarja sloven...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 15. februar 2011 / 07:00

Skuštrana Urška in Valentin

To ni bila prva modna revija Skuštrane Urške, se je pa Ula odločila, da bo tokrat vpletla v pričeske letne čase. Življenje, ljubezen in Vlado Kreslin pa so v soboto nastopili v Kranju.

Prosti čas / torek, 15. februar 2011 / 07:00

Največ nominacij za Kraljev govor

Zgodovinska drama Kraljev govor je film, ki ima kar dvanajst nominacij za oskarja, dobil je tudi bafto, Colin Firth pa je dobil zlati globus za vlogo kralja Jurija VI. Film je posnet po resnični zgodb...

Prosti čas / torek, 15. februar 2011 / 07:00

Moja neprava žena

V filmu lepotni kirurg Danny ljubimka s precej mlajšo učiteljico in svojo pomočnico prosi, naj se izdaja za njegovo ženo, od katere naj bi se v kratkem ločil. Ker pa ima laž kratke noge, mu stvari uid...

Zanimivosti / torek, 15. februar 2011 / 07:00

Feri Lainšček med gimnazijci

Na Gimnaziji ESIC Kranj so gostili Ferija Lainščka, avtorja letošnjega maturitetnega romana Ločil bom peno od valov.

Kamnik / torek, 15. februar 2011 / 07:00

Priznanje za kulturno-zgodovinsko društvo

Kamnik - Člani Kulturno-zgodovinskega društva Triglav iz Kamnika, ki združuje posameznike iz različnih krajev Slovenije, so pred kratkim na Predrovem pri Braniku na pobudo tamkaj...