Člani častnega odbora Škofjeloškega pasijona 2009 (Foto: Gorazd Kavčič)

Processio locopolitana

V postnem in velikonočnem času bo Škofja Loka spet prizorišče Škofjeloškega pasijona. Besedilo je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič in gre za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in iz časa baroka najstarejšo ohranjeno pasijonsko režijsko knjigo v Evropi.

Prva predstava bo 28. marca, na tiho soboto, na predvečer bo generalka, nato pa se bodo predstave zvrstile še 29. marca, 3., 4., 5., 13., 18. in 19. aprila (v primeru slabega vremena pa so rezervni dnevi 24., 25. in 26. aprila).

Izvirnik te dragocenosti hrani knjižnica loškega kapucinskega samostana. Pasijon so od baroka že večkrat odigrali. Zanimivo, da je bil v odrski obliki uprizorjen leta 1936 prav v Škofji Loki, vlogo Jezusa pa je odigral igralec iz Kranja France Trefalt. Ponovno uprizoritev v Škofji Loki je pasijon dočakal v letih 1999 in 2000. Načrti, da bi ga že v nekaj letih spet prikazali, zaradi političnih nesoglasij niso uspeli. Letos pa bo v postnem in velikonočnem času na štirih prizoriščih (na Mestnem trgu, pod gradom, na Spodnjem trgu in pri Kašči) spet mogoče videti dvajset prizorov pasijonske zgodbe, ki temelji na svetopisemski vsebini. Škofjeloški pasijon (Processio locopolitana) poteka v obliki procesije, prizore od Adamovega in Evinega padca prek alegorije smrti do Kristusovega trpljenja bo prek šeststo igralcev in osemdeset konjenikov odigralo tako, da se bodo peš in na pomičnih odrih premikali po ulicah in trgih Škofje Loke. Prva predstava bo 28. marca, na tiho soboto, na predvečer bo generalka, nato pa se bodo predstave zvrstile še 29. marca, 3., 4., 5., 13., 18. in 19. aprila (v primeru slabega vremena pa so rezervni dnevi 24., 25. in 26. aprila).

Organizatorji se na dogodek živahno pripravljajo, minuli teden pa so častnemu odboru prireditve predstavili njen potek in jih ob tem povabili tudi na prigrizek s tradicionalnimi jedmi iz časa baroka, značilnimi za loško območje in za postno-velikonočni čas. Častni odbor, sestavljen iz samih uglednih imen, lahko dober glas o Škofjeloškem pasijonu razširi daleč naokrog, so nam povedali predstavniki občine Škofja Loka. Uprizoritev Škofjeloškega pasijona ima večplasten pomen, od kulturno-zgodovinskega do duhovnega, je dejal nadškof Alojzij Uran. »Slovenci smo v preteklosti doživljali hude čase, od kuge, turških vpadov, lakote do vojn. Ves čas smo bili tesno povezani s Kristusom. Če bo njegovo trpljenje dobro predstavljeno, bodo ljudje tudi danes, ko jih obvladujejo strahovi, čutili, da nekdo hodi z njimi,« meni Alojzij Uran. Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič pa ceni prispevek te predstave k promociji dobrega in tolerantnega, hkrati pa meni, da pri uprizoritvi veliko pomeni tudi visoka stopnja motivacije prek šeststo sodelujočih v tem projektu, ki so s svojim ljubiteljskim sodelovanjem največji sponzorji uprizoritve. V slednji pa vidi tudi priložnost za turizem. To je posebnost, ki jo Škofja Loka lahko ponudi Evropi in svetu, meni tudi etnolog Janez Bogataj, ki velik pomen pripisuje tudi dejstvu, da je tu angažiranih veliko nastopajočih, ki sodelujejo prostovoljno in so ponosni, da so del neke zgodovinske prireditve. Brat kapucin Štefan Kožuh ob ponovni uprizoritvi razmišlja, da ne gre le za »razpraševanje knjige«, pač pa ima dogodek velik kulturno-zgodovinski in tudi globok človeški pomen.

Častni pokrovitelj Škofjeloškega pasijona je dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, člani častnega odbora pa: predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, prof. dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Andreja Kocjančič, rektorica Univerze v Ljubljani, ljubljanski škof in metropolit Alojzij Uran, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji dr. Santos Abril y Castello, provincial kapucinov Štefan Kožuh, gvardijan Robert Podgoršek, dr. Alojzij Snoj, dekan in župnik župnije Stara Loka, Matija Selan, župnik župnije sv. Jakob v Škofji Loki, poslanca državnega zbora Milan Čadež in Milenko Ziherl, župan občine Železniki Mihael Prevc, predstavnik ministrstva za kulturo Silvester Gabršček, prof. dr. Stanko Gerjol, dekan Teološke fakultete, Pavel Mihelčič, dekan Akademije za glasbo, Aleš Valič, dekan AGRFT, etnolog prof. dr. Janez Bogataj, prof. dr. France Bernik, prof. dr. Andrej Misson, prof. dr. Jože Krašovec, prof. dr. Janko Kos, Alojz Rebula in Josef Lang, generalni sekretar organizacije Europassion.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 2. marec 2022 / 09:16

Poslovanje Sberbank v Sloveniji znova normalno

Ljubljana – V Sloveniji bodo danes po dveh dneh zaprtja vrata znova odprle vse poslovalnice Sberbank banke. Ta ima novega lastnika, NLB, kjer so poudarili, da vse pogodbe ostajajo nespremenjene, ob...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / / 18:20

Majhna žival, velike težave

V Sloveniji je najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi, lymska borelioza, druga najpogostejša bolezen, proti kateri pa se lahko zaščitimo s cepljenjem, je klopni meningoencefalitis (KM...

Železniki / / 18:17

Potrebujejo večjo plezalno steno

Dobrodelni dogodek za dograditev plezalne stene v Osnovni šoli Železniki je naletel na dober odziv. Do minulega četrtka so zbrali dobrih štiri tisoč evrov, zbiralna akcija pa se nadaljuje.

Zanimivosti / / 18:14

Sem za atraktivne, vendar varne proge

Dolgoletni trener alpskega smučanja z slovenskimi in mednarodnimi izkušnjami Jani Hladnik iz Tržiča je od lanskega julija direktor za slalom, veleslalom in paralelni veleslalom v moškem delu svetovneg...

Gospodarstvo / / 18:12

Odločbe za ukrep Dobrobit živali

Kranj – Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je aprila začela izdajati upravičenim kmetijskim gospodarstvom odločbe za ukrep Dobrobit živali. V tem mesecu bo izdala večino od skupno 8753...

Zanimivosti / / 18:12

Več srčne kulture!, 42. del

Srca so nam krvavela in tudi kamenela. Žalostno, a resnično, tudi kamenela so! Stopimo pa zdaj v naš čas, v naše dni. Svobodni smo. Odšle so tolpe, ki so tlačile in skrunjale našo sveto zemljo. Mi...