Člani častnega odbora Škofjeloškega pasijona 2009 (Foto: Gorazd Kavčič)

Processio locopolitana

V postnem in velikonočnem času bo Škofja Loka spet prizorišče Škofjeloškega pasijona. Besedilo je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič in gre za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in iz časa baroka najstarejšo ohranjeno pasijonsko režijsko knjigo v Evropi.

Prva predstava bo 28. marca, na tiho soboto, na predvečer bo generalka, nato pa se bodo predstave zvrstile še 29. marca, 3., 4., 5., 13., 18. in 19. aprila (v primeru slabega vremena pa so rezervni dnevi 24., 25. in 26. aprila).

Izvirnik te dragocenosti hrani knjižnica loškega kapucinskega samostana. Pasijon so od baroka že večkrat odigrali. Zanimivo, da je bil v odrski obliki uprizorjen leta 1936 prav v Škofji Loki, vlogo Jezusa pa je odigral igralec iz Kranja France Trefalt. Ponovno uprizoritev v Škofji Loki je pasijon dočakal v letih 1999 in 2000. Načrti, da bi ga že v nekaj letih spet prikazali, zaradi političnih nesoglasij niso uspeli. Letos pa bo v postnem in velikonočnem času na štirih prizoriščih (na Mestnem trgu, pod gradom, na Spodnjem trgu in pri Kašči) spet mogoče videti dvajset prizorov pasijonske zgodbe, ki temelji na svetopisemski vsebini. Škofjeloški pasijon (Processio locopolitana) poteka v obliki procesije, prizore od Adamovega in Evinega padca prek alegorije smrti do Kristusovega trpljenja bo prek šeststo igralcev in osemdeset konjenikov odigralo tako, da se bodo peš in na pomičnih odrih premikali po ulicah in trgih Škofje Loke. Prva predstava bo 28. marca, na tiho soboto, na predvečer bo generalka, nato pa se bodo predstave zvrstile še 29. marca, 3., 4., 5., 13., 18. in 19. aprila (v primeru slabega vremena pa so rezervni dnevi 24., 25. in 26. aprila).

Organizatorji se na dogodek živahno pripravljajo, minuli teden pa so častnemu odboru prireditve predstavili njen potek in jih ob tem povabili tudi na prigrizek s tradicionalnimi jedmi iz časa baroka, značilnimi za loško območje in za postno-velikonočni čas. Častni odbor, sestavljen iz samih uglednih imen, lahko dober glas o Škofjeloškem pasijonu razširi daleč naokrog, so nam povedali predstavniki občine Škofja Loka. Uprizoritev Škofjeloškega pasijona ima večplasten pomen, od kulturno-zgodovinskega do duhovnega, je dejal nadškof Alojzij Uran. »Slovenci smo v preteklosti doživljali hude čase, od kuge, turških vpadov, lakote do vojn. Ves čas smo bili tesno povezani s Kristusom. Če bo njegovo trpljenje dobro predstavljeno, bodo ljudje tudi danes, ko jih obvladujejo strahovi, čutili, da nekdo hodi z njimi,« meni Alojzij Uran. Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič pa ceni prispevek te predstave k promociji dobrega in tolerantnega, hkrati pa meni, da pri uprizoritvi veliko pomeni tudi visoka stopnja motivacije prek šeststo sodelujočih v tem projektu, ki so s svojim ljubiteljskim sodelovanjem največji sponzorji uprizoritve. V slednji pa vidi tudi priložnost za turizem. To je posebnost, ki jo Škofja Loka lahko ponudi Evropi in svetu, meni tudi etnolog Janez Bogataj, ki velik pomen pripisuje tudi dejstvu, da je tu angažiranih veliko nastopajočih, ki sodelujejo prostovoljno in so ponosni, da so del neke zgodovinske prireditve. Brat kapucin Štefan Kožuh ob ponovni uprizoritvi razmišlja, da ne gre le za »razpraševanje knjige«, pač pa ima dogodek velik kulturno-zgodovinski in tudi globok človeški pomen.

Častni pokrovitelj Škofjeloškega pasijona je dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, člani častnega odbora pa: predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, prof. dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Andreja Kocjančič, rektorica Univerze v Ljubljani, ljubljanski škof in metropolit Alojzij Uran, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji dr. Santos Abril y Castello, provincial kapucinov Štefan Kožuh, gvardijan Robert Podgoršek, dr. Alojzij Snoj, dekan in župnik župnije Stara Loka, Matija Selan, župnik župnije sv. Jakob v Škofji Loki, poslanca državnega zbora Milan Čadež in Milenko Ziherl, župan občine Železniki Mihael Prevc, predstavnik ministrstva za kulturo Silvester Gabršček, prof. dr. Stanko Gerjol, dekan Teološke fakultete, Pavel Mihelčič, dekan Akademije za glasbo, Aleš Valič, dekan AGRFT, etnolog prof. dr. Janez Bogataj, prof. dr. France Bernik, prof. dr. Andrej Misson, prof. dr. Jože Krašovec, prof. dr. Janko Kos, Alojz Rebula in Josef Lang, generalni sekretar organizacije Europassion.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / sreda, 3. julij 2013 / 10:44

Spomini na platoju Karavanke

Slavnostni govornik na petkovem spominskem srečanju na platoju Karavanke, s katerim so zaznamovali 22. obletnico umika vojakov JLA in zvezne milice s platoja, je bil predsednik državnega zbora Jank...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...