Starih sodov ne zavržejo

Besedilo: Marija Volčjak
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 9. februar 2009 / 06:00

Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (13)

V Bajdovo tovarno me ni povabil stric Peter, temveč Andrej Bajuk, ki ga dobro poznate tudi v Sloveniji. Takrat je bil pri Bajdovih knjigovodja, veliko dela je imel, vprašal me je, ali mu pridem pomagat, takrat sem hodil v srednjo šolo, pripoveduje 61-letni Miha Bajda. Njegov oče Jože, brat znamenitega mendoškega izdelovalca sodov Petra Bajda, je bil krojač, mati Francka je bila Beleharjeva iz Voklega.

Les je res lepa stvar, Bajdovi se radi ukvarjamo z lesom, tudi bratranec, ki je postal zdravnik, se je po upokojitvi vrnil k lesu, pripoveduje Miha Bajda. Vsa leta je ostal zvest Bajdovi tovarni sodov, ki jo danes vodi. Skromno sicer pravi, da je ne vodi sam, temveč štirje, da je zadolžen le za prodajo in knjigovodstvo, za proizvodnjo in nabavo skrbijo njegovi najožji sodelavci. Podjetje je v lasti desetih družabnikov, saj je Petrov sin Pavel, ki je za očetom prevzel izdelovalnico sodov, tudi že pokojni. Še vedno je to družinsko podjetje, med zaposlenimi je precej Slovencev, vse več pa je domačinov, tudi v vodstvu je poleg treh Slovencev domačin.

V tovarni je danes zaposlenih 50 ljudi, Miha Bajda pravi, da so delavci zadovoljni s svojo službo, vsi imajo avtomobile in hiše, saj so plače, ki znašajo približno 500 evrov, za argentinske razmere sorazmerno dobre. Povprečna pokojnina denimo znaša 150 evrov in z njo težko preživiš, če nimaš svoje hiše. Izredno dobre ljudi imamo, najboljši so tisti, ki začnejo pri nas, nekateri že pri šestnajstih letih, veliko jih pri nas dela že vrsto let.

Po sodovih je trenutno veliko povpraševanja, zato obseg proizvodnje povečujejo, prodali bi jih lahko desetkrat več, kot jih izdelajo. Proizvodnja sodov ni preprosta, saj je poleg pravega in pravilno sušenega lesa potrebno tudi obrtniško znanje, stroji ne znajo sami opraviti vsega. Manj zahtevna je izdelava parketa, kjer sodobni stroji opravijo vse delo. V bistvu imamo dve proizvodnji, da smo manj odvisni od tržnih nihanj, nismo namreč pozabili na čase, ko je proizvodnja sodov upadla, ker je zaradi goljufij vinskih trgovcev tudi v okolici Mendoze propadlo veliko vinogradov. Z vinogradništvom se sedaj ukvarja veliko tujih podjetij, predvsem francoski in italijanski vinarji, ki se dobro zavedajo, kako pomembna je kakovost vin, pravi Miha Bajda.

Za izdelavo sodov uporabljajo tudi evropski les, zlasti slavonski hrast in oreh. Najdražji parketi so izdelani iz tropskih vrst lesa, ki jih kupujejo v Braziliji in drugih državah Južne Amerike. Večino, kar 60 odstotkov lesa pride iz lastnih nasadov, ki jih imajo v različnih krajih. Približno 25 odstotkov je recikliranega lesa in le 15 odstotkov lesa kupijo oziroma uvozijo. Veliko sodov ne izdelajo na novo, temveč le obnovijo, kar pomeni, da jih razstavijo, obdelajo in spet sestavijo.