Antifa in Alt-right
Kaj pa je zdaj to? To sta imeni dveh skrajnosti, ki vsaka po svoje izražata napetost na ameriški politični sceni. Antifašistična Antifa združuje leve skrajneže, neofašistični Alt-right pa desničarske. Ena bolezen, dva simptoma …
Pestro in strašljivo
Poglejmo od leve proti desni. »Začnimo z Antifajem, radikalnim političnim odporniškim gibanjem, sestavljenim iz protifašističnih skupin s koreninami v evropskih političnih gibanjih v 30. letih prejšnjega stoletja, ki so se skušale postaviti po robu vzhajajočima fašizmu in nacizmu, nato pa znova vzniknile konec 80. let kot radikalna aktivistična gibanja v boju proti neonacizmu, predvsem na pankovski sceni. Gre za skrajno levo gibanje, ki pa se bolj kot s spodbujanjem levih politik ukvarja z neposrednim bojem proti skrajno desni ideologiji, vključno z neoliberalnim ekonomskim sistemom. Gre za protivladne, protikapitalistične skupine, ki se za dosego svojih glavnih ciljev zatekajo tudi k nasilju, vandalizmu in neposrednim spopadom z desnimi skrajneži (ali, v nekaterih primerih, zgolj zagretimi Trumpovimi privrženci). Antifa nima hierarhije ali neke osrednje platforme, lokalne izpostave lahko ustanovi kdor koli, decentraliziranost gibanja pa hkrati privablja širši krog ljudi, hkrati pa otežuje definicijo, čemu točno vse Antifa nasprotuje. V grobem obsojajo rasizem, homofobijo, seksizem, uničevanje okolja in kapitalizem, predvsem pa nasprotujejo fašizmu 'z vsemi razpoložljivimi sredstvi', kar je tisti najspornejši vidik gibanja. Zagovorniki taktik Antifaja uporabljajo argumentacijo, da cilj opravičuje sredstva, oz. da se proti nasilju (bodisi konkretnemu nasilju neonacistov in neofašistov bodisi bolj abstraktnemu nasilju obstoječega sistema) lahko bojuješ samo z nasiljem. Da se zgolj odzivajo na že obstoječo agresijo. Nasprotniki imajo pripadnike Antifaja za nič manj kot teroriste in prav prejšnji teden jih je tudi ameriško ministrstvo za domovinsko varnost označilo za 'domače teroriste', predstavnik hamburške policije Timo Zill pa jih je po opustošenju, ki so ga pustili za seboj med protesti ob julijskem vrhu G20 v Hamburgu, označil za 'prestopniško drhal'. Z izrazom Antifa sicer desnica rada kar vse povprek označuje leve protestnike, vključno s tistimi, ki so se avgusta v Charlottesvillu postavili po robu neonacistom, in pripadnike gibanja za pravice temnopoltih Black Lives Matter, ki ga Antifa sicer podpira …« / Kaj pa desni pol? »Alt-right po drugi strani uporablja drugačen modus operandi – namesto prvinskih taktik v obliki nasilja in razbijanja bijejo informacijsko vojno, svojega zaveznika pa najdejo v spletu in vseh danostih, ki jih omogoča ta platforma, na kateri lahko prosto širijo najbolj nore teorije zarote in nadlegujejo (trolajo) svoje (leve) tarče, dokler temu ne popustijo ventili ali pa dokler 'novica', ki so jo lansirali, ne postane 'alternativno dejstvo', če citiramo Trumpovo Belo hišo.
Ohlapna skupina ljudi z najrazličnejšimi predsodki in fobijami, od antisemitov do antifeministov, od protekcionistov do zagovornikov 'pravic moških', od islamofobov do zagovornikov teorije, da Obama ni rojen v ZDA, ima svoje korenine na spletnih portalih, kot je 4chan, kjer anonimni uporabniki lahko nekaznovano širijo svojo ideologijo. Alt-right so goreči podporniki Donalda Trumpa, enako predano pa nasprotujejo priseljevanju, multikulturnosti in politični korektnosti. Ironično pri vsem skupaj je, da je velik del najvidnejših predstavnikov Alt-righta, kot sta zloglasni bloger Milo Yiannopoulos in politični komentator Dave Rubin, odkritih homoseksualcev, pri čemer je Yiannopoulosov partner temnopolt, znan teoretik zarote Mike Cernovich pa je poročen z ženo iranskega rodu …« (Vir: Kaja Sajovic, MMC RTV SLO) – Katera stran vam je bolj všeč?
Neodgovorna Nobelovka
»Obsojamo vse kršitve človekovih pravic in nezakonito nasilje. Predani smo obnovitvi miru in stabilnosti ter vladavini prava na celotnem ozemlju Mjanmara.« Tako se je nekdanja disidentka in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Su Či kot voditeljica Mjanmara izognila odgovornosti za nasilje nad muslimansko manjšino Rohinga v državi, ki jo vodi. Iz nje je v sosednji Bangladeš zbežalo že več kot 400 tisoč pripadnikov ljudstva Rohinga. Mjanmarska vojska namreč pod krinko obračuna z muslimanskimi uporniki iz tega ljudstva izvaja še etnično čiščenje države Rakhine na zahodni obali Mjanamara.
Jamajka v Nemčiji?
Nemčiji se po volitvah 24. 9. obeta »jamajška koalicija«. Kanclerka Merklova je sicer zmagala, a ne bo mogla vladati sama. Najbolj verjetna je koalicija črnih (krščanski demokrati), zelenih in rumenih (liberalci). Črno-zeleno-rumena pa je zastava Jamajke, ki jo dobro poznamo z atletskih steza …