Mesec, ki je trem ljudem svet obrnil na glavo

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / petek, 29. september 2017 / 18:36

Slovenski alpinist Gregor Kresal je posnel film Osem krogov in pol, ki je kot njegov magistrski projekt nastal na filmski akademiji slovitega hollywoodskega režiserja Davida Lyncha. Gre za resnično zgodbo, ki se je odvijala avgusta 2008 na gori Muztagh Tower, ki je vzela življenje Pavleta Kozjeka.

Gregor Kresal je po resničnih dogodkih posnel unikatno psihološko dramo o gorah, ki temelji na tragični zgodbi slovenskega osvajanja gore Muztagh Tower (7273 m) v Pakistanu leta 2008. Osem krogov in pol je film, posvečen spominu na vrhunskega slovenskega alpinista Pavleta Kozjeka. Ni običajen film o gorah, temveč srhljivo popotovanje v um in zavest človeka, ki se mu svet obrne na glavo. S Kozjekom sta bila takrat v odpravi tudi Dejan Miškovič, ki so ga rešili z gore, in Gregor Kresal, ki se je zaradi bolezni predčasno vrnil domov.

Slovenska premiera filma je bila letos spomladi, pretekli teden pa je bil prvič predvajan v Medvodah, v domačem kraju Gregorja Kresala, kjer je živel deset let in kamor se še vedno vrača večkrat na teden. Film je kot njegov magistrski projekt nastal na filmski akademiji slovitega hollywoodskega režiserja Davida Lyncha. Posnet je bil med aprilom in oktobrom 2015 v Iowi (ZDA), v pogorju Mt. Blanca v Franciji ter v Slovenskih Alpah, na pobočjih Mangarta in pod slapom Boka. Projekciji 32 minut dolgega filma v angleščini je sledil pogovor z Gregorjem Kresalom, nato pa še dokumentarni film »iz zakulisja«, dolg 25 minut, ki govori o nastajanju Osmih krogov in pol in gledalcu razkrije vse tisto, o čemer se morda sprašuje med gledanjem samega filma.

Gregor Kresal je znani slovenski alpinist, po poklicu arhitekt, režiser in tudi pisatelj. Po srcu je športnik že od malega, kasneje pa so prišle na vrsto gore in plezanje, čemur se je intenzivno posvečal 25 let. Med letoma 1991 in 2007 je bil pri Olimpijskem komiteju Slovenije kategoriziran kot vrhunski športnik državnega in mednarodnega razreda. Med letoma 1993 in 2008 se je kot član ali vodja udeležil več kot dvajsetih alpinističnih odprav v svetovna gorstva. Skupno je opravil več kot sedemsto plezalnih vzponov, od tega več kot sto prvenstvenih. Režija, fotografija, film so stvari, nad katerimi se je navdušil prav prek alpinizma. »Leta 2000 sem si kupil prvo kamero in potem so res videli, da stvari znajo biti zelo težke, ko zapiha 150 km na uro, ko si na prepihu v območju z majhno vrednostjo kisika in gre lahko vse zelo hitro narobe. Kamera me je povsem prevzela in začel sem se učiti najprej montaže, potem po učnih načrtih, ki sem jih našel na internetu, še režije, dokler nisem leta 2007 naredil prvega dokumentarnega filma za TV Slovenija. Stvari so šle nekaj časa samo še navzgor, vse do filma Sfinga leta 2011, ki je bil velika neodvisna uspešnica, narejena za malo denarja, in po katerem sem upravičeno mislil, da se mi bodo vrata v naši Sloveniji na široko odprla, pa je bilo ravno obratno,« je povedal Gregor Kresal, ki je nato z obema rokama zgrabil povabilo Davida Lyncha, se v nekaj dneh odločil in poletel čez Atlantik: »Tam sem bil obravnavan popolnoma drugače kot v Sloveniji. Hvaležen sem, da sem naredil zase pravzaprav ta neverjeten korak in šel pri teh letih znova študirat.« Kresal pravi, da Lynch na sam razvoj scenarija ni imel velikega vpliva, mu je pa pomagal pri marsikateri rešitvi, tudi pri tem, da je na vse to, kar se je dogajalo v njem, pogledal od daleč, kot bi se opazoval v sanjah. Del študija pri Lynchu vsebuje tudi meditacijo. Film je razdrobljen. »Ko sem se vrnil s te tragične odprave, sem to zgodbo razlagal na zelo podoben način, popolnoma razdrobljeno, ker sem bil sam v sebi precej razdrobljen,« pojasni. To je bila odprava, za katero so zapisali, da je bila popolna, a je spremenila vse. Kresal pojasnjuje: »S Pavletom Kozjekom, ki me je leta 1993 kot perspektivnega alpinista povabil na odpravo, ki je bila moja prva, sva takrat videla sliko Muztagh Towerja in naredila plan, da ga preplezava. Načrt se je začel uresničevati po 15 letih. Kar je pri odpravah najtežje, zbrati denar, takrat ni bil problem. Na alpinistični vzpon sva se lahko maksimalno pripravljala in še nikoli nisem bil tako dobro fizično pripravljen kot takrat. Žal pa potem ni nič šlo tako, kot bi moralo iti. Pavle je za vedno ostal na tej gori, jaz sem popolnoma spremenil svoj način življenja, Dejan Miškovič je sicer še enkrat šel v Himalajo, še vedno pleza, a nobenih nevarnih stvari ni več med njegovimi načrti. To je bil en mesec, ki je trem ljudem popolnima spremenil svet,« je pojasnil. Naslov Osem krogov in pol ima globlji pomen. Celo zgodbo je postavil precej blizu Dantejevi Božanski komediji. »Začutil sem, da bi se lahko z naslovom filma približal tej zgodbi. Osem in pol predvsem zato, da bi dal ljudem vedeti, da sem po sreči, po nekem takšnem ali drugačnem naključju bil sposoben izskočiti iz tega norega vlaka te zgodbe, ki mi je pobrala veliko prijateljev, preden bi sam padel v neko popolno dno,« še pravi. Gre za nizko proračunski film. Kresal je režiser in scenarist, za fotografijo je poskrbel Rožle Bregar, za ton Gašper Loborec, igrajo pa Joey Maida, Ana Roza Cimperman, Miha Avguštin, Nejc Zajec, Patrick Bosold, Steve Kennevan in Ananka Kahlmeyer.

Kresal pravi, da bo tudi v prihodnje z gorami ostal povezan prek filma, usmeriti pa se poskuša čez lužo. V načrtu že ima celovečerni film, povezan z najvišjimi gorami na svetu.