Gasilci gredo pred vlado

SDS je ta teden vložil interpelacijo zoper pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, v sindikatu poklicnih gasilcev pa za prihodnji teden napovedujejo protestni shod pred vladnim poslopjem.

Najprej protest, nato lahko tudi stavka

Ker sindikat v pogajanjih z vlado niso uspeli s svojimi zahtevami, se bodo prihodnji četrtek zbrali na protestnem shodu pred vlado, so se odločili na razširjeni seji predsedstva Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije. Sekretar sindikata David Švarc je znova razložil, da zahtevajo dvig dveh plačnih razredov za vse gasilce, za dve delovni mesti v 5. in 6. tarifnem razredu, ki sta anomaliji v sedanjem plačnem sistemu, pa dvig za tri plačne razrede, kar bi na letni ravni pomenilo dodatnih 150 tisoč evrov za plače, a vladna stran na to ne pristaja, zato gasilci tudi niso podpisali aneksa h kolektivni pogodbi. Če s protestnim shodom, na katerega vabijo tudi prostovoljne gasilce, ne bodo uspeli, v gasilskem sindikatu ne izključujejo niti možnosti kasnejše stavke. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar odgovarja, da bi po vladnem predlogu praktično vsi gasilci napredovali za vsaj dva plačna razreda, a sindikat za nekatere vodje (gre za okoli sto delovnih mest) trmasto vztraja pri dvigu za tri razrede, tako da brez podpisa dogovora velika večina od skupno 700 poklicnih gasilcev v Sloveniji ne more dobiti višjih plač.

Interpelacija zoper Klemenčiča

V največji opozicijski stranki SDS so v sredo napovedali interpelacijo zoper pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki mu očitajo zavajanje javnosti glede ravnanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ko jo je sam vodil, v primeru suma pranja denarja preko NLB, odgovoren pa naj bi bil tudi za izgubo zaupanja v funkcijo ministra in pravosodje. Gorenjski poslanec Branko Grims je ob predstavitvi interpelacije dejal, da je Klemenčič sredi junija glede tega, kako je ravnal KPK v primeru suma pranja denarja preko NLB (primer Farrokh), povedal, da je bil KPK z zadevo seznanjen leta 2011 preko žvižgača. Ta jim je dostavil »neki tajni dokument NLB«, ki so ga po Klemenčičevih besedah s KPK v obliki naznanila oziroma kazenske ovadbe posredovali pristojnim organom. A po Grimsovih besedah je (njegova) komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ugotovila, da je KPK tajni dokument NLB v nasprotju s sporazumom s policijo iz leta 2010 zgolj neformalno predala uslužbencu Nacionalnega preiskovalnega urada. Ta ga je nesel na policijo, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Če bi KPK dokument policiji posredovala v skladu s sporazumom, bi bilo ravnanje policije bistveno drugačno, je prepričan Grims. Klemenčič je v odzivu na interpelacijo ocenil, da prihaja ob pravem času. Sum pranja denarja v NLB ter s tem povezane transakcije so škandalozne in skrb vzbujajoče z vidika delovanja državnih institucij, je zapisal. »Parlamentarni preiskovalni komisiji sta pri razkrivanju teh dejstev opravili pomembno delo, žal pa se zdi, da se je, namesto za epilog in resnico, SDS odločil za prikrivanje in svojevrstno interpretacijo dejstev za politično obračunavanje z menoj,« je poudaril. Še bolj je po njegovem mnenju zdaj pravi čas za razpravo o reformah v pravosodju – kaj se je na tem področju v treh letih naredilo, kaj bi še bilo potrebno storiti in kdo z njimi misli resno in kdo ne. »Tudi o tem se bomo lahko v državnem zboru pogovorili, in to pred celotno javnostjo, brez oznak tajno in interno.«

Bo spet referendum?

Društvo za zdravje naroda je v torek v državni zbor vložilo več kot 5000 podpisov za začetek postopkov za referendum o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti. Njegov predsednik Jožef Ivan Ocvirk je pojasnil, da je zakon pomanjkljiv in škodljiv za bolnike, saj da se bodo še podaljšale čakalne dobe, pobude za referendum pa niso vložili zaradi ščitenja koncesionarjev. Za razpis referenduma morajo sicer zbrati vsaj 40 tisoč podpisov, kar pa po njegovem ne bo težko, »saj so ljudje zelo nezadovoljni z zdravstvenim sistemom«, pri tem pa spomnil na 500 tisoč čakajočih državljanov na zdravstvene storitve.

Cerar odpovedal obisk v Zagrebu

Pred tednom dni smo napovedali srečanje slovenskega in hrvaškega premierja Mira Cerarja in Andreja Plenkovića, ki naj bi bilo ta teden, a je Cerar svoj obisk v Zagrebu po Plenkovićevem govoru na generalni skupščini Združenih narodov minuli četrtek zvečer odpovedal. Hrvaški premier je govoril predvsem o arbitražni sodbi o meji med obema državama in poudaril, da je za Hrvaško nična, zato po Cerarjevem mnenju srečanje nima smisla. Slovenski politični vrh je njegovo odločitev pozdravil, v Zagrebu pa jo obžalujejo in Cerarja še vedno vabijo na obisk.