Park naj (p)ostane park

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / ponedeljek, 17. november 2014 / 11:36

Stanovalci in uporabniki objektov ob glavni ulici v centru Radovljice so se pogovarjali o tem, kako vidijo prostor, skozi katerega vodi Gorenjska cesta, in katerih vsebin si tam želijo.

Radovljica – Občina Radovljica je konec prejšnjega tedna na srečanje povabila stanovalce in uporabnike objektov ob Gorenjski cesti, glavni prometnici skozi center Radovljice. Sestali so se z namenom, da izvejo, kakšne so njihove želje in pričakovanja glede razvoja prometne in prostorske infra­strukture v prihodnjih desetih in več letih.

Tisti, ki so se srečanja udeležili, so predvsem soglašali, naj grajski park med starim delom mesta in hotelom Grajski dvor spet postane to, kar je nekoč že bil: baročni park, namenjen domačinom in obiskovalcem, predvsem pa ne površina, namenjena parkiranju, kar je vse bolj postajal v zadnjih desetletjih. Uporabniki so pohvalili nedavne manjše posege, s katerimi so uredili park in njegovo okolico. »Včasih so se pritoževali nad mladimi, predvsem bližnjimi srednješolci, ki da se v parku neprimerno vedejo. A če je okolje urejeno, se tudi otroci drugače obnašajo. Tudi v radovljiškem parku je tako,« je svojo izkušnjo opisala ena od stanovalk. Pritrdil ji je Franci Petek, direktor vrtca montessori, ki ima prostore v bližnji stavbi IBM. Tudi on se je zavzel za to, da bi bil park čim bolj urejen ter tako kot še nekateri drugi izrazil željo po tem, da bi bila hitrost prometa na delu Gorenjske ceste od sodišča do Linhartovega trga omejena na minimum. »Posebno dopoldan je ta del prava promenada: prečkajo jo dijaki bližnje Ekonomske gimnazije in srednje šole, iz leta v leto je več turistov, ki gredo po tej cesti peš do starega mestnega jedra, tu sta montessori in waldorfski vrtec ter šola, pa otroci, ki hodijo v glasbeno šolo …«

Radovljičani so izrazili tudi željo, da bi imeli izpraznjeni objekti, kakršna je na primer nekdanja stavba TVD Partizan, nekoč novo vsebino. Večina je želela, da bi bila ta povezana z medgeneracijskim sodelovanjem. »Radovljica je bila nekoč občina obrtništva; slednje ima tu še zdaj pomembno vlogo. Obrtniki si želimo svoja znanja prenesti na mlade; če bi imeli prostor, ki bi nam ga omogočila občina, bi to lažje organizirali,« sta se strinjala arhitekt Marko Smrekar in predsednica Območne obrtne zbornice Mimi Hudovernik. Barbara Bogataj je ob tem poudarila potrebo po prostorih za mlada podjetja. »Mladi imajo veliko idej, ogromno start-up podjetij obstaja, ki nimajo kje začeti, zato bi bilo dobro razmišljati o prostorih, ki bi jim to omogočali in kjer bi lahko zrasel tudi kakšen tehnološki park,« je predlagala.

Udeleženci so omenili še potrebo po obnovah nekaterih starih objektov. Lastniki hiš so opozorili, da gre pri tem za izjemno zahtevne in finančno obremenjujoče projekte, zato od lokalne skupnosti in stroke pričakujejo predvsem podporo, ne le direktiv.

Strinjali so se, da je osrednji del Radovljice pomemben del mesta in občine, s katero je neločljivo povezan, zato je pri oblikovanju idej o tem, kaj želijo imeti na tem prostoru, treba razmišljati pred­vsem v smeri, kakšen naj bi bil vsebinski razvoj celotnega območja. Pri tem so poudarili, da je Radovljica tudi mesto z izjemno čebelarsko tradicijo in vrhunsko glasbeno šolo, ki bi ob primernih prostorskih pogojih lahko še bolj vplivali na razvoj lokalne skupnosti v prihodnjih desetletjih.