Zmagovalka Urška Bizjak

Hitrejše od Urške bilo ni nobene

Juriš na Vršič pomeni kolesarjev veliko več, kot je videti. Že nekaj let ta isti juriš pomeni veliko več tudi kolesarkam.

Za nekoga ekstremno dejanja ali neverjeten podvig, za drugega je to ritual, potrditev samega sebe in spet za nekoga navadna tekma ali čisto običajen kolesarski izlet. Tisti, ki imamo radi kolesarjenje in kolesarstvo, redko spregledamo datum, ko se zgodi taka prireditev.

Pred vršiškimi stopali v Kranjski Gori se je tudi letos zbralo okoli tisoč ljubiteljev te kačasto pokončne ceste, ki te v dobrih desetih kilometrih dvigne za osemsto višinskih metrov. Spodaj je mesto, zgoraj je samo ena hiša. Spodaj je življenjski vrvež, zgoraj se oblaki zaletavajo v špičaste skale raztresenih vrhov. Spodaj je vsakdan, zgoraj pa trenutki odklopa od vsakdana … Ampak, treba je najprej kolo pririniti do teh oblakov, skal, do te edine hiše. To pa ni tako lahko, kot se bere. Dandanašnji ni nič lahkega, bi lahko potrdil, dokler ne srečaš ljudi, ki s svojo voljo znajo prepričati celo večne nergače, skeptike in pesimiste, da se vse da, če se hoče. In spet se sliši tako preprosto.

Tam nekje v objemu Vršiča, mislim, da je bil 14. ovinek, sem opazil, da me k vrhu sploh ne preganja moja moč, ampak samo volja. Moč je ostala že nekje pri desetem ovinku. Potem, malo naprej, sem postal, da bi videl, kdo vse me »preganja« proti vrhu, kdo mi sledi, kdo je za mano. Sami pisani dresi, čelade na glavah, kolesa in na njih ljudje različnih obrazov. Nekaterim se je videla kilometrina cest, zarezana v bore, nekaterim se je videl ugasnjen plamen v očeh. Nekateri so bili videti kot junaki, spet drugi kot mučeniki. Potem je po kockah pripeljala Urška. Imela je črne prste in kaplje znoja na sencah. Črni kodri so ji kukali izpod čelade, oči so gledale proti vrhu. Imela je okvaro, biciklova ogrlica je postana navadna veriga, ki se je snela v najbolj neugodnem trenutku. Snela se je, ko je Urška jurišala na Vršič. Sama je popravila kolo in sama je prišla do vrha. Lani ni vedela, da bo letos s specialko prevozila vse serpentine Vršiča. Ni mogla niti vedeti, da bo letos zmagovalka. Urška je imela črne prste zaradi naoljene verige. Ko si jih je v dolini umila, je z umazanijo vred sprala tudi slabo voljo. Utrujenost je ostala v njej, a se je ob sprejemanju čestitk vseh, ki jo poznamo, tudi ta počasi poslavljala iz njenega telesa. Tako je Vršič dobil novo junakinjo Urško, od katere tisti dan ni bilo nobene hitrejše … mogoče tudi lepše ne.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 14. avgust 2021 / 14:35

Sušnika pozvali k odstopu

Nekateri nekdanji funkcionarji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) pozivajo predsednika Janeza Sušnika k odstopu. Sušnik je poziv že zavrnil.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Spet bomo slavili Prešerna

Kranj - Čeprav je 22. julij 1846 manj znan datum v življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pa je bil zanj eden najpomembnejših. Takrat mu je namreč cenzurni urad n...

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Pičlih dvajset za štrukelj

Poletje v Koloseju De Luxe je pestro, Kranjska Gora pa je prejšnji vikend privabila v goste tako ljubitelje harmonike kot dobre kapljice in odlične hrane.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Glasbeno poletje na Linhartovem trgu

Četrtkovi večeri v starem mestnem jedru Radovljice so že tretje leto zapored glasbeno obarvani.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem o svojih treh dobrih prijateljih, ki so v sanjah imeli nenavadno velike oči. Eden je imel izjemno lepe svetlo modre oči, drugi svetlikajoče se zelene oči, tretji pa velike črne o...

Kultura / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Deva Puri gosti Dalija

V Sloveniji si lahko prvič ogledate več kot dvesto originalnih grafičnih listov iz dveh najobsežnejših Dalijevih opusov - Biblia Sacra in Božanska komedija.