Najtežja nočna snemanja

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Mularija / torek, 1. januar 2008 / 06:00

Na TV Slovenija so pred kratkim predvajali otroško ljubezensko srhljivko Bela gospa. V njej sta glavni vlogi odigrala Dora in Gašper Markun iz Tržiča.

V uredništvu Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija so letos posneli otroško ljubezensko srhljivko Bela gospa scenaristke Tamare Doneva in režiserke Siene Krušič. Film posega v skrite kotičke otroške domišljije, v katerih so v belih meglicah skriti vsi neznani duhovi, ki skušajo poiskati stik z našim svetom. Bratec in sestrica Ana in Peter, v katera sta se 'prelevila' devetletna Dora in trinajstletni Gašper Markun iz Tržiča, se z ne prevelikim navdušenjem ločujeta od mestnega življenja v Kranju in se odpravljata na počitnice v samotno primorsko vasico k babici. Njena hiša je odeta v skrivnostno uganko, ki jo lahko reši samo čista duša … »Že na poti tja se nama začnejo dogajati čudne stvari. Film se vrti okoli medaljona, ki sva ga našla v stari hiši, in ga hočejo dobiti drugi,« pripoveduje Gašper, ki je prepričan, da sta s sestrico igralski talent 'podedovala' po prababici Dorci Kralj, ki je bila igralka in pesnica.

Kako je pravzaprav prišlo do tega, da sta zaigrala v filmu Bela gospa?

Gašper: »Jaz sem pred leti že igral v filmu Življenje kot v filmu, a sem se pojavil le za kratek čas. Šel sem na avdicijo in dobil vlogo. Oče je med službo veliko v vozilu in tako je slišal tudi za avdicijo za film Bela gospa.«

Dora: »Na avdiciji sem bila prvič. Opravila sva tri avdicije in bila izbrana izmed okoli 150 sodelujočih.«

Kakšna je bila avdicija?

Gašper: »Vsak najprej dobi svojo številko. Ker sva brat in sestrica, sva šla skupaj noter in nato sva morala zaigrati prizor, v katerem sem prišel ponjo v šolo, ko pa sva se vračala, sva mogla zaigrati strah pred staro hišo.«

Kako je potekalo snemanje?

Gašper: »Začeli smo 17. maja in končali do počitnic. Zanimivo je, da si večina težko predstavlja, da je en snemalni dan samo minuta in pol v filmu.«

Dora: »Nekaj dni smo snemali v Ljubljani v stanovanju, največ pa v zapuščeni vasici na Primorskem.«

Gašper: »Res je bila čudovita vas, le dvakrat v mesecu in pol je priletel mimo avion in smo morali za pet minut ustaviti snemanje, sicer pa nismo imeli nobenih težav. Spali smo v hotelu, le ob koncu tedna sva hodila domov v Tržič.«

Dora: »Na naju je pazila varuška Polona, ki sva ji precej nagajala.«

Gašper: »Jaz sem ji dvakrat ušel iz sobe.« (smeh)

S čim sta imela na snemanjih največ težav?

Gašper: »Z nočnimi snemanji. Snemalni dan traja 11, 12 ur. Ob devetih zvečer smo začeli snemati in končali ob osmih zjutraj.«

Dora: »To je bilo najtežje, v prvo sem jaz zaspala. Moral si biti buden, čeprav so se ti oči kar same od sebe zapirale.«

In kako ste se pripravljali na snemanje?

Dora: »Priprave so se začele že sredi februarja. Takrat sva vsaj trikrat na teden mogla v Ljubljano, da smo vadili scenarij in igrali.«

Ob šoli in drugih obveznosti je bilo verjetno to precej naporno …

Dora: »Pogosto sva se scenarij ali pa šolsko snov učila kar na poti v Ljubljano.«

Gašper: »Ravnatelj je bil navdušen nad tem, da bova igrala v filmu in nama je dovolil, da sva šolo zaključila do začetka snemanj.«

Ali morda razmišljata o tem, da bi življenje posvetila igralstvu?

Gašper: »Razmišljam o vpisu na dramsko gimnazijo v Novi Gorici.«

Dora: »Morda, nisem se še povsem odločila.«