Pozimi lažje dosegljive

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Bele peči (1926 m) - Kakšen vrh je poleti skoraj nemogoče osvojiti, edino, če tvegaš od borovcev popraskane noge. Raziskovanje prehodov med gostoto podrasti in borovcev mi ni ravno v pretiran užitek, zato se je na današnji vrh najbolje odpraviti pozimi, ko je strmina dobro zalita s snegom.

Današnji potep bi bolj sodil v Planinski kotiček, a kaj, ko je vzpon na Bele peči nad Srednjim Vrhom poleti bolj težko dosegljiv, saj je prepreden s koreninami in borovci. Če tvegate popraskane noge in roke, potem bo še šlo, sicer pa bolj težko. Bi bil pa vsekakor izziv najti možne in dostojne prehode in prehoditi zanimiv greben. Danes bomo torej osvojili Bele peči, 1926 m visok hrib nad Srednjim Vrhom, v neposredni soseščini nam dobro znanega Trupejevega Poldneva.

Izhodišče vzpona je vas Srednji Vrh, do koder pripelje asfaltirana, dva kilometra in pol dolga cesta. V teh zimskih dneh je cesta dobro splužena in vzdrževana. Pod vasjo je parkirišče. Po asfaltirani cesti se odpravimo skozi vas, kjer vas smerna tabla usmeri proti Trupejevemu poldnevu. Vrh, na katerega se odpravljamo, je povsem nepomemben, zato tudi ni nikjer nobene table in za orientacijo bosta zadostovali dve tabli za Trupejevo Poldne. Ta del Karavank je tudi neoznačen in če sem iskrena, upam, da bo tako tudi ostalo. Ker nam je zima letos nasula kar nekaj snega, se po snežnem gozdnem kolovozu začnemo počasi vzpenjati. Hodimo ob potoku Jerman, ki je na nekaterih mestih zamrznjen in mraz je ustvaril zanimive ledene skulpture. Pot po t. i. Jermanovem grabnu poteka skoraj ves čas v senci, zato je tudi precej mraz. Potok je nekaj časa na naši desni, nekaj časa na levi strani. Po približno uri hoje boste na svoji levi strani zagledali opuščene pastirske stanove, ki jih je že močno načel zob časa. Pokriti z belo odejo delujejo prav romantično. Čaka vas še vzpon do t. i. Železnice. V kopnih razmerah do Železnice pripelje tudi 11 kilometrov dolga cesta z mejnega prehoda Korensko sedlo, cesta, ki jo odlikuje izjemna panorama. Če se boste občasno obrnili nazaj, boste točno vedeli, kdaj ste dosegli Železnico, saj se točno vidi, kje poteka cesta, in tam, kjer se združita Jermanov graben in Železnica, je običajno poleti tudi parkirišče za tiste, ki se pripeljejo malo višje.

Shojena gaz ali pa pot vas bo vodila naprej proti vzhodu. Železnica se kar vleče, pot se ves čas enakomerno vzpenja, večinoma skozi gozd. Šli boste tudi mimo lovske koče, ki je na vaši levi strani. Zdi se mi, da je vzpon proti sedlu, z izjemo končnega vzpona na vrh, še najbolj strm. Ko dosežete sedlo, je na vaši levi Trupejevo Poldne, vi pa krenete desno. Ja, zagrizete v strmino s precejšnjim naklonom. Težavnost je vsekakor odvisna od kvalitete snega, zato ne pozabite na dereze in cepin. Ob mojem vzponu je bil sneg skorjast, mestoma zelo trd, ne sicer poledenel, tako da je cepin kar prav prišel.

Vrh nudi fantastičen razgled na Trupejevo in Maloško Poldne, Kresišče, Kepo, Dovško Babo, Golico; proti jugu se odpre celotna Martuljkova skupina: Kukova Špica, Široka peč, Dovški križ, Oltarji, Mala in Velika Ponca, Špik, Frdamane police, Rigljica, Rušica, Kurji vrh; Mojtrovke, Jalovec, Mangrt, Bavški Grintavec, Viš, Montaž; pogled proti Avstriji vam postreže celo z Velikim Klekom ...

Previdno se spustite nazaj do sedla in ker ste energije še polni, se povzpnite še na Trupejevo Poldne. Nekaj previdnosti je potrebno na grebenu, ko prečite v levo do vrha, saj je veter naredil ogromne opasti. Trupejevo Poldne in Bele peči sta lahko tudi prijetna turno smučarska cilja. Smučanje z Belih peči je mestoma sicer zelo strmo, a če obvladate strmino, vam bo to le v užitek.

V teh zimskih razmerah je najbolje, da se nazaj vrnete po poti vzpona. Smučarski spust po Jermanovem grabnu nazaj do Srednjega Vrha verjetno res ni kdo ve kakšen užitek, je pa vsekakor hitreje kot če greste peš.

Nadmorska višina: 1926 m

Trajanje: 5 ur

Višinska razlika: 1000 m

Zahtevnost: 2 zvezdici