Gregor Trebušak

Želel je postati profesor

Spomine na otroška leta je tokrat obujal radijski in televizijski voditelj Gregor Trebušak.

Kje in kako ste preživeli otroška leta?

»V Vodicah in Utiku, torej v dveh čudovitih vaseh, kjer smo se vsi poznali in se igrali skupaj.«

 

Kaj ste se najraje igrali?

»Skrivanje na predmete. Gre za malce bolj napredno skrivanje, kjer si, čeprav si bil odkrit, še vedno upal na ponovno skrivanje. No, pa tudi šole in policiste smo se precej igrali.«

 

Ste že kot otrok sanjali o radijski in televizijski karieri?

»Da bi delal na radiu, sem si prvič zaželel okoli dvanajstega leta, ko sem enkrat čisto slučajno ujel frekvence Radia Hit. Drugače pa sem si vedno želel biti profesor zgodovine in geografije.«

 

Kakšen otrok ste bili? Nagajiv?

»Vsak otrok je nagajiv in tudi sam nisem bil prav nobena izjema. Sem se pa znal zaposliti tudi z malenkostmi; spomnim se, da sem ure in ure računal na abaku. Zanimivo, danes je matematika moja šibka točka.«

 

Nam zaupate kakšno neumnost, ki ste jo ušpičili?

»Enkrat sem se kar malo 'izgubil' in prišel domov močno prepozno, še huje pa je bilo, da sploh nisem povedal, kam grem. No, tega kasneje nisem več ponovil.«

 

Kakšno glasbo ste poslušali takrat?

»Podobno kot danes, le da sem si večkrat vzel čas za kakšno klasiko. Ta glasba mi je bila od nekdaj všeč.«

 

Ste bili vzoren učenec? Katere predmete ste imeli radi in katere ne?

»V osnovni šoli sem bil priden učenec. Naloge sem pisal vestno, zvezke sem imel lepo urejene. Škoda, ker teh navad nisem prenesel naprej v gimnazijo. Najbolj mi je bila všeč zgodovina, nič ni zaostajala geografija. Fizike in matematike pa nikoli nisem imel preveč rad.«

 

Se vam je kakšna šolska dogodivščina še posebej vtisnila v spomin?

»Nekaj jih je bilo, a bi jih raje zadržal zase. Ne bom pa pozabil, kako smo z Urošem in Primožem raziskovali staro župnišče v Šinkovem Turnu. Kot iz knjige Pet prijateljev.«

 

Kakšni so danes vaši spomini na otroška leta?

»Bilo je neizmerno lepo. Žal mi je samo, da je tako hitro minilo. Če pa bi imel možnost vse skupaj ponoviti, bi to z veseljem storil. Teh let ne bom nikoli pozabil. Veliko smo bili zunaj in nikoli nam ni bilo dolgčas. Zdi se mi, da takšno otroštvo izumira. Zdaj so televizorji in računalniki vse skupaj pokvarili.«

 

Ali kaj obžalujete?

»Morda včasih le, da pravzaprav nikoli dejansko nisem odrasel.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 5. avgust 2015 / 13:29

Otoček sredi jezera

Tudi letos so julija Bled obiskali ljubitelji harmonik, harmonikarji in harmonikarice različnih generacij. Zbralo se jih je tristo šestdeset. Tisto nedeljo se je točno opoldne na Bledu ponovno razlega...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Spet bomo slavili Prešerna

Kranj - Čeprav je 22. julij 1846 manj znan datum v življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pa je bil zanj eden najpomembnejših. Takrat mu je namreč cenzurni urad n...

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Pičlih dvajset za štrukelj

Poletje v Koloseju De Luxe je pestro, Kranjska Gora pa je prejšnji vikend privabila v goste tako ljubitelje harmonike kot dobre kapljice in odlične hrane.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Glasbeno poletje na Linhartovem trgu

Četrtkovi večeri v starem mestnem jedru Radovljice so že tretje leto zapored glasbeno obarvani.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem o svojih treh dobrih prijateljih, ki so v sanjah imeli nenavadno velike oči. Eden je imel izjemno lepe svetlo modre oči, drugi svetlikajoče se zelene oči, tretji pa velike črne o...

Kultura / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Deva Puri gosti Dalija

V Sloveniji si lahko prvič ogledate več kot dvesto originalnih grafičnih listov iz dveh najobsežnejših Dalijevih opusov - Biblia Sacra in Božanska komedija.