Izlet ob Dnevu kakijev v Strunjanu

Pred nedavnim sem bila na Alpetourovem izletu ob Dnevu kakijev v Strunjanu. Izlet smo podaljšali na drugo stran meje – v Motovun.

Sedim pri kavici in poslušam razgovor pri sosednji mizi o načrtih, kako bi nekateri pozidali vznožje s teniškimi igrišči in hotelskimi zmogljivostmi. Obliva me mrzel pot in v meni se poraja vprašanje, kaj kanimo zapustiti potomcem. Naš izlet se zvečer končuje in spet smo v naši ljubljeni Sloveniji. A črv, ki se je pojavil v Motovunu, grize naprej. Kaj pa mi, ozaveščeni Slovenci? Pred časom smo prav tako kot Hrvati hoteli zgraditi teniška igrišča na najbolj rodovitni zemlji ob Sečoveljskem zalivu.

 

Zdaj pa občinske zadeve: Naša sosednja občina Žirovnica bi pod čudovito vasjo Rodine zgradila stanovanjsko naselje. S tem bi seveda po moji kmečki logiki za vse večne čase uničila pogled na Rodine. Pa smo doma v naši radovljiški občini. Še in še se prerekamo o podaljšanju letališke steze v Lescah. Vsi, ki imamo bivališča v tej okolici, temu nasprotujemo. Seveda, neki lobi iz ozadja naravnost ponižuje civilno iniciativo, ki nasprotuje degradaciji tega prostora. (Mimogrede: moj pokojni oče mi je velikokrat pripovedoval, kako mu je njegov oče (moj ded) hvalil Radovljico, ko je po prvi svetovni vojni delal tukaj okoli. Primorci so zaradi preživetja delali vsepovsod.)

 

Da nadaljujem začeto. Naravi, ki ji spremeniš podobo, ne moreš nikoli več povrniti, kar si ji vzel. A spomnim se časov, ko si iz Dubrovnika v Lesce priletel z letalom. Res, to ni bil boeing. Pa ni bila letališka steza ne preozka in ne prekratka. (Iz ozadja slišim besede moje mladine: Ja babi, to je zgodovina.)

 

Zdaj pa je tu Dermski grad, ki je bil v zgodovini namenjen zdraviliškemu turizmu. Zdaj pa bi v to mirno vasico pripeljali igralnico, ki bi popolnoma uničila vaško idilo. (Kar preštejte vse te zadeve od Radovljice do Bleda, pa boste prišli do kar lepe številke.) Pa se prav tako zatika v dolini Drage in še in še bi se kaj našlo. Lahko pa se kdo spomni in isto, kot bi naredili z Rodinami, naredijo pod vasjo Ljubno, ki je po mojem mnenju ena najlepših vasi na Gorenjskem. Seveda, vsa ta dogajanja v moji okolici iščejo odgovor. Kdo od vodilnih še sploh zagovarja želje ljudi, ki so jih izvolili.

 

Ne morem zanikati, da se je v Radovljici marsikaj naredilo za boljše počutje občanov. Linhartov trg je oživel, športni park je čudovit, zdaj bo tudi g. Vurnik dobil svoj trg. Ampak ne pozabite, da smo si vse, kar imamo, sposodili od svojih pravnukov in od nas vseh je odvisno, kaj jim bomo zapustili.

 

Lep pozdrav,

Jolanda Grce