Civilne iniciative - demokracija ali politikantstvo?

V članku z zgornjim naslovom radovljiški župan Janko S. Stušek trdi, da so pobude civilne iniciative izraz delujoče demokracije, kar je res, vendar nam te demokracije ne podarja župan, pač pa zagotavlja ustava. Ali so interesi civilnih iniciativ egoistični, uresničljivi, škodljivi razvoju in realni, o tem ne more odločati župan.

Je mar egoistično, če se občani, ki živijo v bližini industrije, za katero so prepričani, da je škodljiva zdravju, bojijo njene širitve; ali če se skupina ekološko ozaveščenih občanov boji širitve letališča, prepričanih, da ta širitev prinaša degradacijo že tako prizadetega okolja; je neuresničljivo povprašati občane dela občine, če želijo svojo občino; je nasprotovanje igralnici zaviranje turistične dejavnosti ob dejstvu, da igralništvo prinaša sociološke, ekonomske, psihološke, okoljske in druge negativne posledice? Da so cilji civilne iniciative realni, govori tudi opustitev programa DIRO, ki je propadel, ker je civilna iniciativa nagovorila stroko, ki je ugotovila, da ponujeni "graben" ni primeren za sodobno odlagališče.

 

Civilna iniciativa je največkrat izraz stiske skupine ljudi, ki neuspešno iščejo pomoč za svoje probleme. Ni nastrojena proti županu in koaliciji, ampak proti županovim odločitvam, ki jih koalicija nekritično podpira.

 

Sodeč po županovem članku, smo svetniki, ki podpiramo civilne iniciative, politikanti. Osebno pa sem prepričan, da sem kot svetnik neodvisen in imam pravico in dolžnost v občinskem svetu zastopati občane, tudi enega samega, tudi le peščico. Da pa je v radovljiški občini toliko civilnih iniciativ, je krivo pomanjkanje dialoga med županom in občani, ter nepripravljenost župana na kompromise. To pa mu omogoča njegova koalicija, ki brez pridržkov sprejema vse njegove sklepe in se tudi pri tajnem glasovanju ne "zmoti". Ta disciplina županovih svetnikov mi je uganka, saj poznam kar nekaj županovih svetnikov, ki jih globoko spoštujem in vem, da znajo misliti s svojo glavo. Večina pa slepo sledi županu in zelo malo razmišlja, kot na primer svetnik - predsednik LDS, ki se je javno posmehoval volilnemu porazu Nove Slovenije ob dejstvu, da je bila prav njegova stranka največji poraženec volitev, saj je s prvega mesta padla na mesto v parlamentu z le dobrim odstotkom boljšim rezultatom kot Nova Slovenija. Opozicijskim svetnikom, ki zastopajo civilne iniciative in so brez moči proti glasovalnemu stroju županovih svetnikov, tako ne ostane drugega kot monologi za "ambonom", ki so včasih precej agresivni, ob statusu quo pa znajo postati še bolj in vzdušje v svetu se bo še bolj zaostrilo. Zato predlagam županu, da prične dialog s civilnimi iniciativami in "drugorazrednimi" svetniki. V korist občanov in medsebojnega razumevanja.

 

Avgust Mencinger,

občinski svetnik N.Si