Prodajal avtomobile, ne drogo
Na kranjskem sodišču so vendarle prebrali obtožnico bratoma Oman iz Žabnice in Albancu Cani zaradi prevoza desetih kilogramov heroina s Kosova v Slovenijo. "Nisem se ukvarjal z mamili, ampak avtomobili," je zatrdil prvoobtoženi Matej Oman.
Kranj – Po enotedenskem zamiku so prejšnji petek na Okrožnem sodišču v Kranju prebrali obtožnico bratoma 29-letnemu Mateju in 27-letnemu Juretu Omanu iz Žabnice ter 26-letnemu Albancu s srbskim državljanstvom Ardianu Canu, ki stanuje v Avstriji. Vodja kranjskega tožilstva Irena Kuzma jim očita sodelovanje v hudodelski združbi, ki se je ukvarjala z organizirano trgovino s prepovedano drogo, s tem ko naj bi avgusta letos izpeljali prevoz slabih deset kilogramov heroina s Kosova. Obdolženi krivdo zanikajo.
Predsednica petčlanskega sodnega senata Andrijana Ahačič je najprej obrambi pojasnila, da sta njuna predloga o izločitvi tožilke Kuzmove in vseh dokazov, pridobljenih s tajnim delovanjem policije, zavrnjena kot neutemeljena, nato pa povabila obtožene, naj podajo svoje zagovore. Še prej je vsakega posebej poučila, da lahko sodišče omili končno kazen vsakomur, ki bi posredoval uporabne podatke, ki bi služili za razkritje kaznivega dejanja. A obdolženi pravijo, da sodišču ne morejo povedati ničesar oprijemljivega, brata Oman zato, ker se nikoli nista pečala z drogo, Cana pa ker se boji za varnost svoje žene in hčerke.
»Nikoli se nisem ukvarjal z mamili, ampak le s preprodajo avtomobilov na Kosovo,« je tako povedal prvoobtoženi Matej Oman. Razložil je, da se je s Cano 27. avgusta sestal, ker bi mu moral izročiti denar in dokumenta za dva avtomobila. »Brat Jure je šel z mano le kot priča pri predaji. O skriti drogi v avtomobilu Ardiana Cane ne vem nič,« je zatrdil sodnemu senatu. »Nikomur nisem dajal navodil v zvezi z mamili, nikogar nisem zaradi tega obveščal za varen prevzem ali pošiljal SMS-sporočil niti dajal podatkov o zasledovalcih. Obtožba je konstrukt,« pa je dejal mlajši brat Jure.
Tudi Cana je zanikal sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja: »Izjava, ki sem jo dal policiji in tožilki, ni resnična, podpisal pa sem jo le zato, ker mi je tožilka obljubila, da bom potem svoboden. Sedaj pa sem se znašel na sodišču, kot da bi vedel, da sem prevažal drogo, kar pa ni res. Resnično izjavo o vsej zadevi pa bom podal šele, ko bom prepričan, da sta moja žena in hčerka varni.«