V Sloveniji ne bo recesije

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ocenjujejo, da se bo gospodarska rast prihodnje leto zmanjšala za dva- do trikrat, ne bo pa negativna.

Ljubljana – Medtem ko se zdi, da v nekaterih mednarodnih institucijah kar tekmujejo v ekonomskih napovedih, ki so iz tedna v teden bolj črnoglede, pa slovenski vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) še ne vidi potrebe, da bi spremenil svojo jesensko napoved. Upad gospodarstva je po mednarodnih napovedih pričakovati tako v območju evra kot tudi v ZDA, po novembrski napovedi OECD pa tudi v državah, ki so naše najpomembnejše partnerice: Nemčiji, Italiji, Avstriji in Franciji. Na podlagi doslej razpoložljivih podatkov se je v tretjem četrtletju rast slovenskega izvoza zmanjšala, proizvodnja v predelovalnih dejavnostih tudi, ohranja pa se še rast v gradbeništvu in trgovini. Septembrska poglobitev finančne krize je v Sloveniji najprej vplivala na borzna gibanja, posledice pa so že vidne tudi na kreditnih in varčevalnih tokovih ter poslabšanih kazalnikih zaupanja. Kazalnik gospodarske klime je bil novembra ob največjem padcu doslej najnižje od začetka merjenja leta 1995. Posledice finančne krize pa se odražajo tudi na kreditnih in varčevalnih tokovih. Septembra se je kreditna aktivnost bank nekoliko okrepila, a je ostala pod povprečno ravnijo preteklega leta. Krepi se zadolževanje podjetij v tujini, zadolževanje bank pa se umirja. Nadaljevala se je krepitev dolgoročnih vlog prebivalstva, ki so septembra zabeležile najvišjo medletno rast, odkar so na voljo razpoložljivi podatki.

Na trgu dela večjih posledic finančne krize septembra še ni bilo zaznati, kar ni presenetljivo, saj pretekle izkušnje kažejo, da se umirjanje gospodarske aktivnosti na trg dela prenaša z nekajčetrtletnim zamikom. Rast števila zaposlenih se je septembra tako še okrepila, oktobrsko povečanje števila registriranih brezposelnih zaradi priliva iskalcev prve zaposlitve pa je bilo višje kot v enakem mesecu lani, kar je že lahko posledica konjunkturnih razlogov. Pomembno pa se umirja inflacija, ki je s 3,1 odstotka na letni ravni najnižja v zadnjih osemnajstih mesecih. Najpomembnejši razlog za zniževanje je padec cen nafte in surovin, z umirjanjem gospodarske aktivnosti pa se zmanjšujejo tudi cenovni pritiski. Rast primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance se je septembra upočasnila, čeprav ostaja v devetih mesecih visok. Ključna razloga za enega najnižjih mesečnih primanjkljajev letos sta manjši trgovinski primanjkljaj in višji storitveni presežek. Plače so se septembra na mesečni ravni znižale, medletna rast pa je višja.

Ali bo UMAR spremenil napovedi za leto 2009, je po besedah direktorja Boštjana Vasleta odvisno od statističnih podatkov, ki bodo objavljeni sredi decembra. Ocenil pa je, da v Sloveniji prihodnje leto ne grozi recesija, pač pa bo gospodarska rast pozitivna, dva- do trikrat manjša od letošnje. Torej med enim in dvema odstotkoma.