Sanje so uvrstitev med sto najboljših

"Že ko sem kot fantič igral tenis, sem sanjal o tem, da bom nekoč med najboljšimi sto igralci na svetovni lestvici. Po letošnji sezoni, ko sem temu najbliže, se mi zdi, da se sanje lahko uresničijo," pravi Gregor Žemlja iz Sela pri Žirovnici, ki je prejšnji teden kot prvi Slovenec slavil na teniškem turnirju serije challenger v Mehiki.

Kranj – Letošnje leto bo zagotovo v lepem spominu ostalo vsem članom Teniškega kluba Triglav, saj so ob pestri klubski dejavnosti na različnih tekmovanjih dosegali lepe uspehe. Tako fantje kot dekleta so postali ekipni državni prvaki, izkazali so se mladi, piko na i pa je uspešni sezoni prejšnji konec tedna postavili 22-letni Gregor Žemlja, ki je v Cancunu v Mehiki v finalu premagal Argentinca Martina Alunda in kot prvi Slovenec osvojil naslov na turnirju serije challenger ter se zavihtel na 194. mesto na lestvici ATP, kar še ni uspelo nobenemu Slovencu. Gregor si je s tem pridobil tudi pravico nastopiti v kvalifikacijah za prvi grand slam sezone, ki bo januarja v Melbournu.

Prejšnji teden se je Gregor vrnil domov, kjer so ga skupaj s klubskim kolegom Blažem Kavčičem s čestitkami sprejeli v kranjskem teniškem klubu, katerega član je od leta 2003. Ob tem je o sebi in svojih načrtih spregovoril tudi za Gorenjski glas.

Čeprav imaš šele 22 let, že petnajst let igraš tenis. Se spominjaš, kako se je začelo?

»Po pravici povedano, niti sam ne vem, kako je oče prišel na idejo, da me že kot otroka začne učiti tenisa. On je bil namreč smučarski skakalec in nikoli ni resno igral tenisa. Sta ga pa oba starša rada igrala za rekreacijo in sta praktično na dvorišču pred domačo hišo naredila igrišče z umetno travo. Tam se je tudi začela moja teniška pot in ljubezen do tenisa.«

Si se kdaj preizkusil tudi v smučarskih skokih?

»To ne, čeprav mi je všeč gledati skoke. Sem pa precej smučal in tudi smučanje me je navdušilo. Vendar pa je bil tenis vedno prvi šport in pri dvanajstih letih sem se odločil, da začnem resno trenirati. Najprej sem treniral pri domačem teniškem društvu na Selu, nato sem leto dni treniral v Radovljici, leta 2003 pa sem sklenil, da bo za večji napredek treba v Kranj. Zame je bilo v Kranju marsikaj novega, od okolja do novih soigralcev in trenerjev. Vendar pa je bila takrat to edina možna poteza, ki se je izkazala tudi kot zelo pametna.«

Zmaga prejšnji teden v Mehiki je tvoj najboljši rezultat, na kateri rezultat pa si bil prej najbolj ponosen?

»Do Mehike je bil moj najboljši rezultat finale podobnega turnirja v Italiji in četrtfinale na turnirju Grand Slam v mladinski kategoriji, kjer sem takrat premagal prvega mladinca na svetu.«

Trenerji na čelu z Žigom Janškovcem in Markom Porom so prepričani, da si tehnično zelo dobro podkovan, z zadnjo zmago pa si pridobil tudi precej samozavesti. Bo to za naprej pomembno?

»Zagotovo je zmaga na tako močnem turnirju pomembna odskočna deska za naprej. Daje mi veliko elana in dodatnega motiva na treningih. Sedaj imam sicer nekaj dni premora, vendar pa se zelo veselim novih treningov, že januarja pa odhajam na enomesečno turnejo v Avstralijo. Zagotovo je prepričanje, da si dober, da lahko premaguješ tudi boljše na lestvici, zelo pomembno za večjo samozavest vsakega igralca, sploh slovenskega.«

Igranje tenisa je tudi velik finančni zalogaj za družino in tudi klub. Se je kaj od tega denarja že povrnilo?

»Do te sezone še ne prav veliko, najuspešnejša pa je bila zagotovo zadnja sezona. Največ, 4500 dolarjev, sem dobil na zadnjem turnirju. Vendar pa na tej ravni, na takšnih turnirjih, kot sem jih igral do sedaj, denar ni tisto, kar te prepriča, da vztrajaš. Ko prideš med sto najboljših, pa je zaslužek že takšen, da si zagotoviš kaj denarja tudi za prihodnost.«

Tvoje ambicije so gotovo višje od sedanjega 194. mesta?

»Že ko sem kot fantič igral tenis, sem sanjal o tem, da bi se rad kdaj uvrstil v »top 100«, med sto najboljših teniških igralcev na svetu. Mislim, da je to sedaj vse bolj realen cilj in z dobrimi igrami bi bilo to tudi mogoče. Vendar pa nočem napovedovati hitrih preskokov, nočem si zastavljati previsokih ciljev, saj me ti spravijo pod pritisk, ki mi onemogoča napredovanje. Zato sem se odločil za strategijo napredovanja korak za korakom.«

Za kaj si vzameš čas, kadar nisi na tenisu?

»Časa za kaj drugega je res zelo malo, ker pa sem doma blizu bratov Rodman, imam rad tudi hokej, sploh hokej na rolerjih. Če je le čas, ga rad igram, prav tako pozimi rad smučam. Vendar mi vse skupaj uspe le nekajkrat na leto. «

Za študij gotovo tudi ni veliko časa?

»Končal sem ekonomsko gimnazijo v Kranju in se vpisal na Fakulteto za organizacijske vede. Vendar pa sem trenutno preveč okupiran s tenisom, da bi se posvečal šolskim obveznostim.«