Avtorica bralca postopno vodi v svet otrok z avtizmom. / Foto: arhiv Založbe Didakta

Pomoč otrokom z avtizmom pri učenju (1)

Namen knjige je pomagati učiteljem, terapevtom in staršem, ki so vključeni v obravnavo otrok z avtizmom.

Pretekli teden so predstavili knjigo z naslovom Pomoč otrokom z avtizmom pri učenju in podnaslovom Načini obravnave za strokovnjake in starše avtorice Bryne Siegel. Slovenska izdaja z več kot petsto stranmi je pred kratkim izšla pri založbi Didakta. Namen knjige je pomagati učiteljem, terapevtom in staršem, ki so vključeni v obravnavo otrok z avtizmom.

Pri predstavitvi sta sodelovali prevajalka knjige dr. Bojana Globačnik, prof. logopedije, in psihiatrinja dr. Vesna Švab. Pogovor je vodila Carmen L. Oven. »Živimo v napornem času, ko je skupina otrok s posebnimi potrebami vse številnejša in heterogena ter zato za obravnavo zahtevnejša, velik del populacije pa ima pridružene motnje. Ocenjujejo, da na svetu več kot trideset odstotkov šolajočih se otrok potrebuje različne oblike pomoči pri učenju. Tudi pri nas je po ocenah podobno, ob tem da nam primanjkuje učiteljev in drugih strokovnjakov za delo na širšem področju pedagoške prakse. Sistem dejansko težko uravnava tako velike obremenitve,« je predgovor v knjigi začela dr. Bojana Globačnik in dodala, da je knjiga »razumljivo napisan in s primeri podkrepljen vodnik po učnih primanjkljajih pri avtizmu in načinih iskanja ustreznih metod obravnave glede na otrokov učni stil.«

Avtizem ni več tak tabu, kot je bil na primer pred štiridesetimi leti, je na pogovoru pojasnila dr. Bojana Globačnik. »Prvega otroka z avtizmom sem v šolo v takratnem Zavodu za gluhe dobila leta 1982, na Zavodu Janeza Levca pa je bil prvi oddelek za učence z avtizmom oblikovan leta 1986. Če gledam, kako smo se takrat tega bali in kako pristopamo danes, po štiridesetih letih, menim, da je Slovenija naredila velik napredek v ozaveščanju in prepoznavanju, seveda pa to ne pomeni, da nimamo resnih težav v zagotavljanju sistema, ki bi podpiral te otroke in družine, tako v zgodnji obravnavi, pri umeščanju v šolski sistem kot v podpornem zaposlovanju oziroma v bivalnih skupnostih. To je srčika problema in ta knjiga ga dobro osvetljuje.«

Knjiga je izjemno kompleksno delo. Kot celota je zelo premišljeno strukturirana, v njej pa so poudarjena vsa ključna področja. Avtorica bralca postopno vodi v svet otrok z avtizmom. »Treba je pogledati v črno brezno diskriminacije ljudi s težavami avtističnega spektra. Ko sem začela delati, o tem sploh nismo govorili. Vprašanje je, koliko ljudi v psihiatrični bolnišnici, kjer sem delala dolga leta, smo napačno diagnosticirali, ker sploh nismo pomislili, da gre za avtizem, koliko smo jih napačno zdravili, pri kolikih smo poskušali z medicinskimi modeli obravnave, ki pri teh motnjah nimajo svojega mesta. Gre izrazito za motnjo, ki je dostopna psihološkim, pedagoškim oblikam obravnave. Zakaj nastane? Ko smo slišali za avtizem, smo najprej pomislili na družino, na odnose v družini, skušali popravljati starše, ki so že tako dovolj trpeli, ker so imeli drugačnega otroka, in s katerim so skušali delati po najboljših močeh, brez podpore stroke. V preteklih letih, vsaj kar se moje kariere tiče, se je za to skupino nabralo veliko krivic. Gre za izrazito nevrološko pogojeno motnjo, ki ima biološko osnovo, relativno neodvisno od družinske strukture, od družinske funkcije malo manj, ker se da na tem področju veliko narediti. Če pristopimo k obravnavi te motnje z nalaganjem krivde družini, naredimo lahko podobno kot pri drugih duševnih motnjah ogromno škodo. Stroka ni dovolj naredila na področju razumevanja in obvladovanja avtizma in ta knjiga je nekaj zelo pomembnega tudi za specialiste in specializante psihiatrije, ki se bodo lahko poučili o naravi in poteku te motnje in o možnostih obvladovanja.«

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 19. junij 2012 / 07:00

Soriška planina določila zmagovalca

Devetnajsta Kolesarska dirka Po Sloveniji je bila odločena na Gorenjskem, tik pod vrhom Soriške planine.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Anketa: Dočakali so telovadnico

Pri šoli Jela Janežiča v Škofji Loki so odprli novo telovadnico. Veseli so je vsi, učenci, učitelji in tudi športniki ŠD Partizan, ki bodo v njej vadili. Zbrali smo nekaj vtisov.

Humor / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Četverec brez

France Bučar O mejnih problemih Slovenije s Hrvaško: »Mi smo preveč cagavi. No, ne mi, jaz nisem nič cagav, upam si povedat, kar komu gre. Cagava je naša politika in cagavost se...

Prosti čas / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Razlaga sanj: Telefon

Za ameriške Indijance so sanje bile pomembne predvsem pri vzgoji otrok.

Zanimivosti / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Priznanja gorenjskim medicinskim sestram

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske je pred nedavnim štirim svojim članicam podelilo srebrni znak društva.

Tržič / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Zapisani zdravemu življenju

Osnovna šola Križe je podpisala EKO-listino. Ekologija je postala način življenja mladih, ki želijo ohraniti naravo.