Vonj po domačem ognjišču

Velika Poljana (1410 m) - V teh hladnih mesecih, ki prihajajo, so redke koče, ki pohodnikom, vsaj ob koncih tednov, ponujajo toplo zavetje in vroč čaj. V bližini Kranja jih je kar nekaj in eno od njih bomo obiskali danes.

V grebenu med Kriško goro in Storžičem se skrivata, ali pa odkrivata, kakor hočete, dve Poljani; Mala in Velika. Mala Poljana je v poletnih mesecih znana po planšarstvu in prijaznem oskrbniku Jožetu Valenčiču; na sosednji Veliki Poljani pa sta že vrsto let oskrbnika Zdenko in Marija Bajželj, ki imata kočo odprto tudi v zimskih mesecih ob koncih tednov, če je le vreme lepo. Vzpon do Velike Poljane ni pretirano naporen, čeprav je pot kar strma, dolg pa je ravno toliko, da je za tiste, ki v hribe zahajamo redno, lahko dober trening vzdrževanja kondicije, za tiste manj uhojene pa je vzpon lahko že pravi podvig. Če pri vzponu gledamo na uro in hitimo, je posledica tudi ta, da se spotimo. In v teh mrzlih dneh ni lepšega, kot prepoten priti na Veliko Poljano, se v koči, kjer je vedno zelo toplo, preobleči in popiti skodelico "ta pravega" planinskega čaja. Vonj po lesu, ki daje čudovito toploto, je več kot prijeten, klepet z oskrbnikoma pa potep naredi še prijetnejši.

Bi se radi sprehodili oz. povzpeli na Veliko Poljano ter s sončne planine pogledali na megleno, onesnaženo dolino?

Najbolje, da se odpeljete do Trstenika in nadaljujete naprej do vasi Povlje. Peljete se skozi vas, na koncu katere se cesta strmo dvigne. Parkirišče na desni strani vam da vedeti, da boste tukaj pustili jeklenega konjička. Smerokaz vas usmeri v gozd. Tako imenovana Dolenčeva pot je že v spodnjem delu v odsekih precej strma, zato naj vas to ne odvrne. Večina poti poteka po gozdu, odlično je markirana in po približno pol ure zmerne hoje boste prišli do prve okrepčevalnice, kakor je zapisano na leseni tabli. Na tem delu se pot razcepi; vi krenete levo in nekaj časa hodite skoraj po položni poti. V tem delu boste šli mimo potočka, kjer na veji visi skodelica, ki vam, sicer v poletnih mesecih, pomaga premagati žejo. Zdaj je voda verjetno zamrznjena, če pa ni, je pa vsaj ledeno mrzla. V nekaj okljukih se vzpnete do grape, ki jo prečite v desno. Sledi dokaj strm vzpon do gozdne ceste. Nekaj časa hodite kar po njej, nato pa vas markacija usmeri levo na pašnik. Prestopite ogrado in se preko pašnika povzpnete vse do koče na Veliki Poljani. Če se vam ne hodi po pašniku, lahko nadaljujete tudi kar naprej po gozdni cesti, ki vas bo ravno tako pripeljala do koče. Za vzpon boste potrebovali približno dve uri.

Med vikendi, ko je lepo vreme, vam urejena planinska koča na Veliki Poljani ponuja toplo zavetje v mrzlih zimskih dneh. Ni lepšega kot naužiti se gorskega sonca, čeprav je ozračje zelo mrzlo.

Na Veliko Poljano se lahko povzpnete tudi z Doma pod Storžičem. Od tam krenete najprej do Male Poljane. Ta pot ni zahtevna, niti ne naporna, čeprav je v enem delu precej strma. Del poti poteka po terenu, kjer je možen zelo hiter zdrs, zato je previdnost več kot dobrodošla. Z Male Poljane se preko kratkega strmega vzpona povzpnete malenkost nad Veliko Poljano, odkoder se spustite do koče.

Z Velike Poljane lahko nadaljujete pot naprej do planine Javornik (prib. 45 minut), od tam pa tudi na vrh Storžiča preko Žleba. To je ena od tistih poti na Storžič, kjer redko koga srečate. Glede na to, da v hribih vladajo povsem zimske razmere, previdno oz. če niste usposobljeni uporabljati zimske gorniške opreme, je bolje, če se gibljete bolj po sredogorju, pa še tam, ne redko, pridejo v poštev tamale derezice.

Nadmorska višina: 1410 m

Višinska razlika: 800 m

Trajanje: 3 ure

Zahtevnost: 2 zvezdici