Bogata zapuščina izgubljenega talenta

Štiri leta po znanstvenem simpoziju in ob 160-letnici njegovega rojstva je izšel zbornik o znanem Motničanu Gašperju Križniku.

Motnik – Gašper Križnik je etnologe, zgodovinarje, jezikoslovce in predstavnike drugih strok združil že pred štirimi leti, ko je v kamniškem muzeju in v Motniku ob 100-letnici njegove smrti potekal znanstveni simpozij o njegovem življenju in delu, pred dnevi pa je pri založbi ZRC SAZU izšel tudi težko pričakovani zbornik, ki na več kot tristotih straneh združuje dognanja o tem velikem Motničanu.

»Monografija Gašper Križnik (1848-1904) in njegov čas je nastajala štiri leta in imenitno je, da z izidom knjige lahko praznujemo 160-letnico Križnikovega rojstva. Upam, da bo s to monografijo Gašper Križnik prišel v slovensko zavest, kakor si zasluži. Njegovi prispevki so izrednega pomena za slovstveno folkloristiko, etnologijo, zgodovinopisje in jezikoslovje – za domoznanstvo, kakor imenujemo vse panoge, ki se nanašajo na neko lokalno okolje,« je na predstavitvi zbornika v Motniku povedala urednica Marija Stanonik in poudarila, da je Križnik resda bil zakoličen v domači kraj, a je imel zveze vse do Rusije. Dopisoval si je namreč z največjimi jezikoslovci svojega časa. »Ker Križnik ni imel možnosti študirati, ga uvrščamo med t. i. izgubljene talente, čeprav je kljub svojemu čevljarskemu poklicu zbral in zapisal gradivo, ki je danes neprecenljive vrednosti tako za območje Kranjske kot za Štajersko, saj se Motnik nahaja prav na meji,« je še povedala Stanonikova.

Križnik je kot čevljar v jesenskih in zimskih mesecih prehodil številne okoliške vasi, saj so včasih čevlje delali po hišah, in že v mladosti so ga pritegnile zgodbe, ki so si jih domačini pripovedovali. Kmalu jih je začel zbirati in v narečju zapisovati načrtno. Številni strokovnjaki, ki so sodelovali pri simpoziju, v zborniku predstavljajo Križnikovo rodbino in njegovo povezavo z domačim krajem, trg Motnik ob koncu 19. stoletja, šolstvo in gospodarstvo v Motniku Križnikovem času, njegove povezave z Janom Baudouinom de Courtenayjem, strokovne in narečne izraze, ki jih je zbral. Obsežno poglavje predstavlja področje folkloristike, na skoraj stotih straneh pa je zbrana tudi njegova bibliografija.