V Argentini živi 27 tisoč Slovencev

Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (2)

Naše potepanje po Južni Ameriki začenjam pri koncu. Zadnje popoldne, pred večernim poletom proti Madridu, nas je sprejel slovenski veleposlanik Avguštin Vivod. Njegovo osebje se je potrudilo, na zemljevidu Južne Amerike so označili, kje živijo Slovenci. Podatki torej, ki spadajo na začetek potopisa.

V Argentini živi 27 tisoč Slovencev in njihovih potomcev, od tega jih ima 4.200 slovensko državljanstvo; v Braziliji 4 do 5 tisoč, v Čilu 150 do 200, v Peruju sto, nekaj tudi v Boliviji, Paragvaju, pred kratkim so tri "odkrili" na Ognjeni zemlji. Največ Slovencev živi v argentinski prestolnici Buenos Aires, kjer imajo devet slovenskih domov, tam se srečujejo ob sobotah in nedeljah in skupaj preživljajo prosti čas. Otroci se v sobotnih šolah učijo slovenščine.

»Prav danes sem dobil sporočilo, da je bil ustanovljen projektni svet za dvojezično gimnazijo v Argentini, za kar smo si že dolgo prizadevali, saj bo to pomemben korak za slovensko skupnost,« je radostno povedal Avguštin Vivod. Tako bo zapolnjena vrzel med osnovnošolskim poučevanjem slovenščine in slovenskim lektoratom na Univerzi v Buenos Airesu, ki ima šestdeset študentov, v La Plati pa 32, zanimanja je v zadnjih letih vse več. Kakor je seveda tudi vse več zanimanja za slovensko državljanstvo, ki omogoča delo v Evropski uniji in ne potrebuje vize za pot v Združene države Amerike.

Argentina je med vsemi južnoameriškimi državami najbolj evropska, Buenos Airesu zaradi vpliva evropske kulture velikokrat pravijo Pariz Južne Amerike. Zanimivo, tudi veleposlanik Avguštin Vivod, ki že dolgo živi v Argentini, tja pa je prišel iz Kočevja, je študiral v Parizu. Slovenska podjetja in kultura imajo v Argentini velik ugled, slovensko ime je dobra blagovna znamka. Sodelovanje s Slovenijo je v zadnjih letih boljše, naši ljudje si želijo še večje odprtosti. Ne gre za denar, skupna nam je ljubezen do Slovenije, želimo si, da bi imeli Slovenci po svetu svoj sedež v slovenskem parlamentu, da bi imel naš glas več odmeva, pravi Avguštin Vivod.

Prvi val slovenskega priseljevanja v Argentino je potekal v prvih desetletjih preteklega stoletja. V Argentini so takrat delovale posebne agencije, ki so vabile evropske priseljence, zlasti z območja Avstro-Ogrske. Priseljenci so dobili sto hektarov zemlje, če so jo pridno obdelovali, je postala njihova.

Iz naših krajev so prihajali predvsem Primorci, tudi Prekmurci, eden redkih intelektualcev predvojne emigracije je bil arhitekt Viktor Sulčič, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja zaznamoval arhitekturo Buenos Airesa.

Drugi val slovenske emigracije so bili begunci po drugi svetovni vojni, v Argentino jih je prišlo dobrih pet tisoč. Iz begunskih taborišč v Avstriji, kamor so pred komunističnim nasiljem pobegnili takoj po vojni in tam ostali kar tri leta. Izseljevanje v prekomorske dežele se je odprlo leta 1948, Kanada je sprejemala le mlada dekleta in fante, tudi ZDA in Avstralija nista marali majhnih otrok, nazadnje se je izkazalo, da družine z veliko otroki sprejema samo Argentina. Med izseljenci so bili tudi učitelji, duhovniki, skratka inteligenca, kar se je v minulih šestdesetih letih odrazilo v ohranjanju slovenščine. Taras Kermauner ga je označil kot argentinski čudež, kot rdeča nit se bo vlekel skozi potopis.