Sandi Dolenc

Za lasten razvoj boljše plačilo

Minilo je pet let od selitve Indramata iz Železnikov v Škofjo Loko. Lastniki - Rexroth Bosch cenijo in pospešujejo njihov razvoj.

Škofja Loka – V prejšnji številki našega časopisa smo poročali o tem, da sta se na 3. Slovenskem forumu inovacij kar dve podjetji iz Gorenjske s svojimi novimi izdelki uvrstili med pet najboljših. Tokrat smo se oglasili v škofjeloškem Indramatu elektromotorjih, d. o. o., ki je del nemškega koncerna Bosh Rexroth, ta pa spada v Skupino Bosch. Pogovarjali smo se z mag. Sandijem Dolencem, enem od dveh direktorjev, saj poleg njega vodi družbo še direktor iz Nemčije. Naj spomnimo, da je družba Indramat nastala iz oddelka za proizvodnjo specialnih elektromotorjev v Domelu Železniki, dobila nemškega lastnika in kljub večletnemu zelo prizadevnemu iskanju prostorov in lokacije v Železnikih, pred petimi leti pristala v adaptiranih proizvodnih prostorih Kroja na Trati v Škofji Loki. Del proizvodnje je sicer še vedno v obratu v Železnikih, kjer so se iz Domela umaknili v adaptirane prostore v kompleksu Alplesa. Večina zaposlenih v Indramatu (tudi v Škofji Loki) je namreč še vedno iz Selške doline.

O vaši družbi smo nazadnje poročali ob preselitvi in odprtju novih prostorov v Škofji Loki pred petimi leti, pri čemer nam je v spominu ostal precej neprijazen, da ne rečemo aroganten nastop predstavnika lastnika – Rexrotha. Tudi začetek vašega vodenja družbe je s tem praktično sovpadalo. Se spominjate tega? Kako vam torej po petih letih gre?

»Teh dogodkov se seveda spominjam in reči moram, da je tedanji govor predstavnika Rexrotha tudi in zlasti med delavci Indramata vzbudil kar precej nejevolje. Kljub opozorilom se ni dovolj seznanil z okoliščinami, zato ste tudi novinarji tedaj ostali brez nekaterih odgovorov.

Sicer pa moram reči, da se je Indramat v teh petih letih zelo pozitivno, pospešeno in uspešno razvijal, saj v zadnjih dveh letih beležimo celo nad 20-odstotno rast prometa in vsako leto smo tudi dodatno zaposlovali. Lani celo kar okoli petdeset ljudi. Pred petimi leti smo imeli okoli 180 ljudi, zdaj nas je 290. Rast zaposlenih seveda zaostaja za rastjo prometa, saj je naš stalni cilj vsaj sedemodstotna letna rast produktivnosti, ki jo dosegamo tudi z investicijami, novo tehnologijo in optimiranjem procesov.«

Kakšen je vaš položaj v koncernu Rexroth?

»Rexroth, ki je del Bosch Group, proizvaja za štiri področja: pnevmatiko, hidravliko, linearno tehniko in električne pogone ter krmiljenje, kamor spadamo tudi mi. Gre za elektromotorje s pripadajočim elektronskim krmiljenjem za pogon raznih obdelovalnih strojev, grafičnih strojev, pakirnih strojev in naprave za varjenje. V slednji program se je Indramat vključil šele leta 2004 in zelo hitro raste. Predstavljajo že 15 odstotkov prometa.«

Kako pomemben je pri tem vaš lasten razvoj?

»Za večino naših proizvodov lahko rečem, da so bili konstruirani pri nas, nekatere manjše projekte pa smo pripravili v celoti sami. Razvoj namreč poteka tako, da zasnovo projekta pripravijo v matičnem razvoju v Lohru na Maini, kjer je sedež Rexrotha. Del vsakega projekta mora biti seveda tudi nabava potrebnega materiala in nato tudi marketing ter prodaja izdelkov, vse te službe pa so koncentrirane na sedežu. Poudariti pa kaže, da Indramat nikakor ni proizvajalec po tujih načrtih, pač pa je že ob vključitvi v koncern prinesel s seboj veliko znanja, kar očitno cenijo, in morda celo nekoliko presenetljivo pospešujejo. Trenutno v razvoju dela 20 inženirjev strojne in elektro stroke, že za prihodnje leto imamo v načrtu povečanje števila na 25. Elektronsko krmiljenje za naše motorje razvijajo in izdelujejo v Rexrothu. Tja tudi pošiljamo izdelke, ki jih s krmilnimi komponentami kompletirajo in prodajajo. Sami ali prek zastopnikov v drugih državah. Za Slovenijo vrši prodajo Domel.«

Kaj vam je pomenilo priznanje na 3. Slovenskem forumu inovacij?

»Mislim, da je to kar lepo priznanje naši družbi, posebej naj poudarim, da je to priznanje mojim sodelavcem v razvoju. Opazil sem, da se čutijo počaščeni. Ob razstavi v Cankarjevem domu seveda naš izdelek po zanimanju ni mogel konkurirati na primer letalu na električni pogon, strokovnjaki pa so očitno znali ceniti vloženo znanje, inovacijo. Za nas je bil forum pozitivno presenečenje.«

Načrti, novi projekti?

»Mislim, da bomo ostali na tej lokaciji, ki je resnično dobra: v bližini letališča, Ljubljane na eni strani in Železnikov, kjer je naše kadrovsko zaledje, na drugi strani. Prihodnje leto prihaja v proizvodnjo nekaj zanimivih novih izdelkov, zato smo za prihodnost optimisti. Lasten razvoj tudi pomeni, da je plačilo za naše delo bogatejše, zlasti pri novih izdelkih, pri starih pa je že uveljavljena praksa, da moramo cene vsako leto znižati za tri odstotke. Pri nekaterih starih izdelkih se tako začenja postavljati vprašanje rentabilnosti, saj trčimo ob vedno višje stroške dela. Postavlja se celo vprašanje selitve proizvodnje v druga okolja, pa čeprav se te razlike tudi v vzhodnih državah zmanjšujejo. Prava perspektiva je resnično le v razvoju, znanju.«

In kakšen je sedaj odnos nemškega lastnika do vas?

»Lahko rečem, da so odnosi korektni. Skupaj si dokaj natančno določimo, kaj moramo v posameznem letu doseči, da bomo mi in oni uspešni. Da smo del velikega koncerna, je včasih celo ovira, saj je tog, zapleten in kakšno manjšo stvar bi sami izpeljali veliko hitreje ter učinkoviteje. Opazna je tudi razlika v kulturi, ali če hočete stilu vodenja, saj je nemški kolega, s katerim skupaj vodiva Indramat, bolj zagovornik avtoritete in hierarhije, sam pa bolj cenim mehke načine vodenja - osebni pristop pri delu z ljudmi, nagrajevanje, motivacijo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 14. junij 2016 / 15:40

V srcu poletja in narave: za zdravje in za sprostitev

Topli vrelec na Dobrni so poznali že stari Kelti in Rimljani. Leta 1403 pa so vodo prvič uporabili v zdravstvene namene. Poseben pečat so na Dobrni pustile tudi številne zgodovinske osebnosti, kot je...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Čar renesančnih oblačil

Nekaj časa je že minilo, odkar je bila v škofjeloški Kašči razstava Oblačilna kultura 16. stoletja.

Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Zbrali so se na dobrodelnem teku

V športnem parku za Osnovno šolo Škofja Loka - Mesto so se prejšnji petek zbrali številni loški športni navdušenci, ki so se udeležili prvega dobrodelnega teka.

Škofja Loka / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Jubilej loških lokostrelcev

Loški lokostrelci so v zadnjih dvajsetih letih domov prinesli številne pokale in kolajne, ponosni pa so tudi, da so smetišče na Kamnitniku spremenili v enega najlepših strelišč v Sloveniji.

Škofja Loka / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Gora hotela obdržati letalo

Sanacijo kraja letalske nesreče na gori San Pietro na Korziki so pomagali izvajati tudi pripadniki GRS Škofja Loka. Njihov vodja Zvonko Korenjak pravi, da jih je spremljalo tako nemogoče vreme, kot bi...

Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Gostili so angleške učence

Osnovna šola Škofja Loka Mesto je predstavila svojo mednarodno dejavnost. V tem šolskem letu sodeluje v štirih mednarodnih projektih, ki jih je s sodelavci predstavil ravnatelj Marko Primožič.