Prevladuje varčevanje v bankah

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 28. oktober 2008 / 06:00

Približno tretjino finančnega premoženja gospodinjstev predstavljajo vloge v bankah in hranilnicah.

Predstavniki več kot sedemsto hranilnic iz 27 držav so leta 1924 na srečanju v Milanu razglasili svetovni dan varčevanja, s katerim so posameznike in gospodarske družbe opozorili na pomen varčevanja. Svetovni dan varčevanja se je v novejšem času iz komercialnih razlogov »razvlekel« na ves oktober, varčevanje pa še naprej ostaja pomembno za posameznike, banke, gospodarstvo, državo …

Po podatkih Banke Slovenije se finančno premoženje gospodinjstev povečuje iz leta v leto, lani septembra je znašalo 36,6 milijarde evrov. Primerjava zadnjih petih let kaže, da se varčevalne navade prebivalstva spreminjajo. Vloge pri bankah so od leta 2003 do septembra lani porasle z 9,3 na 12,3 milijarde evrov, delnice in drugi lastniški kapital s 5,8 na 10,1 milijarde evrov, enote in delnice investicijskih skladov z ene milijarde na 3,4 milijarde evrov, življenjska zavarovanja s 732 milijonov na 1,6 milijarde evrov, pokojninsko zavarovanje z 233 na 748 milijonov evrov, posojila s 630 na 888 milijonov evrov …

Letošnja finančna kriza je zaradi znižanja vrednosti delnic in »točk« vzajemnih skladov nekoliko spremenila sestavo finančnega premoženja gospodinjstev, vendar pa je nesporno varčevanje v bankah še vedno prevladujoča oblika varčevanja. »V Gorenjski banki sredstva občanov predstavljajo skoraj 35 odstotkov vseh virov banke, zato temu delu poslovanja namenjamo posebno pozornost. Tradicionalno medsebojno zaupanje med našimi varčevalci in banko prihaja do izraza tudi v zadnjem obdobju, ko svet pretresa t. i. finančna kriza. Vse bolj se namreč kaže, da je varčevanje v banki vrednota in prednost pred "varčevanjem" v obliki naložb v vrednostne papirje. V tej krizi, ki se odraža v padcu vrednosti tečajev na borzah, so mnogi šele spoznali, da gre pri vlaganju v vrednostne papirje za naložbo, investicijo, povezano s tveganji, in ne za varčevanje v pravem pomenu besede,« pravi Igor Poljšak, vodja sektorja poslov z občani v Gorenjski banki, in dodaja: »Za Gorenjce lahko rečem, da se varnega varčevanja že po tradiciji dobro zavedajo. To se odraža v stalnem povečevanju deleža vezanih vlog v domači valuti (evro), v banki pa to tudi ustrezno nagradimo s stimulativnimi obrestnimi merami. Z akcijo Pri nas je denar vreden več, v kateri varčevalcem že za krajše ročnosti (91 dni) ponujamo stimulativno 5-odstotno obrestno mero, smo dodali še piko na i. V oktobru, ki vsako leto poteka v znamenju svetovnega dneva varčevanja, smo začeli še z akcijo pod geslom Čas je za posebne priložnosti. Akcija bo trajala do konca leta, njen cilj je s ponudbo brezplačnih produktov (bančna kartica, izredni limit, plačilna kartica Activa-MasterCard, elektonska banka Link) pridobiti nove komitente in nagraditi obstoječe. Tako kot vsako leto bomo na zadnji delovni dan oktobra za varčevalce, ki se bodo oglasili v banki, pripravili majhno presenečenje.«

In kako je z ostalimi oblikami varčevanja oz. naložb prebivalstva? Vrednost delnic na Ljubljanski borzi je močno padla, Slovenski borzni indeks SBI 20 se je samo letos znižal za skoraj 55 odstotkov, nizki tečaji pa so lahko tudi priložnost za nakup oz. dobro naložbo. Podobno velja za vzajemne sklade, pri katerih se je vrednost »točk« (zlasti delniških skladov) v zadnjem letu znižala tudi do 66 odstotkov. Če so Slovenci v preteklosti za razliko od povprečnega evropskega vlagatelja vlagali predvsem v bolj tvegane vzajemne sklade, bodo v prihodnje prav zaradi izkušenj iz sedanje finančne krize več »posegali« tudi po manj tveganih mešanih, obvezniških in denarnih skladih. Čeprav se delež finančnega premoženja prebivalstva v pokojninskih in življenjskih zavarovanjih povečuje, je v primerjavi s povprečjem držav evro območja še zelo nizek. V prostovoljno pokojninsko zavarovanje je bilo ob koncu lanskega leta vključenih 487 tisoč ljudi, ob večji donosnosti (ta je bila lani primerljiva z obrestnimi merami za dolgoročne bančne vloge) pa bi bilo zanimanje za tovrstno zavarovanje še večje. Pri življenjskih zavarovanjih se krepijo naložbena zavarovanja, ki so vezana na enote vzajemnih skladov. Ena od možnosti za naložbo denarja so tudi plemenite kovine, na nedavnem kongresu v Ljubljani so navedli podatek, da je vrednost tone zlata od 1. januarja 2000 do 1. januarja 2008 porasla z 8,8 na 18,5 milijona evrov.