LTH še ni izplaval iz težav

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 15. oktober 2008 / 06:00

Tudi leto 2008 je v škofjeloškem LTH-ju še leto krize, z ukinitvijo proizvodnje zamrzovalnih skrinj pa so dosegli boljšo dohodkovno pokritost.

Škofja Loka – Težav v poslovanju Loških tovarn hladilnikov – LTH, ki se vlečejo že kar dve desetletji, kot vse kaže, še ni konec, čeprav so se letos, kot so napovedali že spomladi, morali odpovedati proizvodnji svojega najbolj znanega, če ne celo paradnega izdelka – zamrzovalnih skrinj. V tem času se je precej spreminjala lastniška struktura in v petih letih so pred slabim letom dobili že petega direktorja, ki smo ga predstavili v začetku februarja, ko sta bila na skupščini družbe potrjena sanacijski program in dokapitalizacija. Direktorja Miloša Kodreta, ki je tedaj pozitivno poslovanje obljubljal že za letos, smo povprašali, kako uresničuje tedaj predstavljene načrte.

V začetku pomladi ste napovedali preverjanje proizvodnega programa in izločanje produktov, ki ne dajejo zadostnega pokritja. Omenili ste opustitev proizvodnje zamrzovalnih skrinj, nekoč najbolj znanega izdelka LTH. Ste to namero uresničili?

»Žal je ekonomija neizprosna in artikel, ki ne pokrije enostavne reprodukcije, ne more biti v proizvodnji. To se je pri zamrzovalnih skrinjah in še pri nekaterih drobnih programih, na primer pri pultih, zgodilo in proizvodnjo smo morali prekiniti. S tem se je dohodkovna pokritost naša proizvodnje pomembno izboljšala in dosegla 105 odstotkov.

V LTH-ju imamo veliko željo, da postanemo ne samo takšni, kot smo nekoč bili, temveč še boljši. Tržne razmere so se spremenile in temu se moramo prilagajati. Podjetje skušamo spraviti v pravo gibanje, da se dokončno zavržejo ideje o njegovem prenehanju in razprodaji.«

Kaj je torej sedaj jedro LTH-jeve proizvodnje?

»Vsekakor so to program za catering, beli program - hladilne omare in vitrine ter izpolnjevanje individualnih naročil na področju hladilstva. Ob tem naj poudarim, da imamo v LTH veliko znanja, veliko visoko usposobljenega tehničnega kadra različnih strok, zato ni ekonomsko smotrno, da bi se ukvarjali le s serijsko proizvodnjo. Sposobni smo uresničevati projekte, ki zahtevajo posebne rešitve ter prilagoditve. Taki programi tudi navržejo višjo dodano vrednost.«

Že spomladi ste omenili razvoj programov s področja hladilstva in klimatizacije, ki ga razvijate v sodelovanju z Univerzami. Kako daleč ste pri tem?

»Res imamo v razvoju več novih programov, med njimi: razvoj odprtih vitrin, ki naj bi zaradi specifične cirkulacije zraka omogočale do 20 odstotkov prihranka energije; drug pomemben razvojni projekt pa so sistemi ohlajevanja večjih objektov s posebnim poudarkom na varčnosti in okoljski prijaznosti. Pri slednjem se še iščejo rešitve o tem, kako naj bi sistem lahko uporabili tudi za ogrevanje, pri odprtih vitrinah pa smo sedaj že dosegli prihranek med 15 in 18 odstotki, kar pomeni, da smo že zelo blizu cilja. Sistem ohlajevanja smo že izvedli v nekaterih večjih objektih in si pridobili reference. Na Gorenjskem v Gorenjski banki in Colorju, smo v pogovorih za objekt Opere v Ljubljani.«

V začetku februarja ste si kot cilj zastavili, da boste imeli stalno za tri milijone evrov naročil, prodaja pa naj bi letos dosegla 25 milijonov evrov in s tem že za letos pozitivno poslovanje. Ste oziroma boste te cilje dosegli?

»Žal ne. Na osnovi polletnih rezultatov smo morali svoje cilje popraviti in ocenjujemo, da bomo letos dosegli približno dvajset milijonov evrov, kar je celo manj kot leta 2007, ko je bila realizacija 23,5 milijona evrov. Leto 2008 je za LTH krizno leto, indeksi prodaj so šli navzdol. Prihodka od prodaje zamrzovalnih skrinj s prodajo drugih programov ni mogoče tako hitro nadomestiti. Manjša prodaja bo seveda vplivala na končni letni poslovni rezultat, ki letos očitno še ne bo pozitiven. Ker pa je že omenjena pokritost znatno boljša, se bomo temu močno približali.

Kar zadeva naročila, lahko povem, da imamo prodano proizvodnjo za mesec in pol, da težav z naročili torej ni, zaradi slabe likvidnosti pa imamo precejšnje težave pri nakupu repromaterialov.«

Februarja je bila na skupščini družbe potrjena dokapitalizacija v višini enega milijona evrov. Je bila uresničena?

»Bila. V položaju, v kakršnem je LTH, ta seveda ni pomenila sanacije finančnega položaja v celoti, pač pa le normalizacijo pri pokrivanju naših obveznosti. Najpomembneje bo, da v okviru sanacijskega programa, ki je v teku, čim prej dosežemo pozitivno poslovanje. Naj ob tem omenim, da so v teku pogajanja o prodaji proizvodne linije, dokumentacije in znanja za proizvodnjo zamrzovalnih skrinj, ki smo jo opustili, in če nam to uspe, bo to pomembno izboljšalo naš položaj.

Kakšni so vaši odnosi z dobavitelji in upniki?

»Poudariti pač moram, da družba LTH še ni izplavala iz težav. Od vseh, ki so vpeti v poslovanje LTH-ja, pričakujemo strpnost in razumevanje, saj sem prepričan, da se bližajo časi, ko nam bo uspešno poslovanje omogočilo vračanje naših obveznosti. Posebej naj opozorim, da ni nikakršnih namer o kakšni prisilni poravnavi ali celo stečaju, nobenih špekulacij, verjamejo lahko, da bomo partner, ki bo izpolnil in povrnil, kar dolguje. Ob sedanji finančni krizi naj omenim, da se LTH ni naslanjal na kakšne virtualne vire, vse, kar imamo, je trdno premoženje. Finančna kriza bo verjetno imela za posledico višjo ceno denarja, kar pomeni za podjetja višje stroške obratnega kapitala, vendar je to problem celotne panoge in celo vsega gospodarstva, ki bo moralo to upoštevati pri cenah. Če bodo premiki v tej smeri, se bo zmanjšala naša konkurenčnost.«

Ob začetku leta ste imeli težavi pri izplačilu plač. Ste to uredili?

»Plače letos izplačujemo vsak mesec, včasih morda le ne na dan, kot je to sicer določeno. Pri plačah spoštujemo kolektivno pogodbo panoge.«

Opozorili ste tudi, da bo v LTH treba dvigniti delovno zavest, zavedanje, da ni dovolj le registracija prihoda in odhoda z delovnega mesta, pač pa da je treba plačo z delom zaslužiti. Je kaj premikov v tej smeri?

»Premiki so, zadovoljni bomo, ko bomo pri poslovanju dosegli vsaj pozitivno ničlo.«

Kako je z zaposlenostjo v družbi LTH?

»Že spomladi sem omenil, da smo v povprečju star kolektiv in da nas delavci zapuščajo z odhodom v pokoj. Število zaposlenih se od 410 ob začetku leta postopno znižuje in pričakujemo, da nas bo ob koncu leta približno 330. Poleg odhodov v pokoj je nekaj tudi takih, ki so si delo našli drugje, nekaj pa imamo žal tudi primerov, ko posameznike, katerih delo ni zadostno, odpustimo.«