Zapleti tudi pri prehladu

Pojav akutnih okužb dihal in gripi podobne bolezni ne odstopa od pričakovanj v tem letnem času, so sporočili iz Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Svetujejo pa dosledno upoštevanje higienskih načel in priporočajo cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam.

Najpogostejša virusna okužba je prehlad. »Prehladna obolenja so najpogostejša jeseni in pozimi. Obisk pri zdravniku je potreben, kadar trajajo simptomi dlje kot sedem dni, kadar imamo povišano temperaturo več kot tri dni, kadar težko dihamo in požiramo, kadar kašljamo več kot sedem dni, pri hudem glavobolu in bolečinah v predelu sinusov, bruhanju, moteni zavesti, pri otrdelem tilniku, bolečini v ušesih …,« je opozorila direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj prim. doc. dr. Irena Grmek Košnik.

Gripa je bolj sezonska in se pojavlja od konca oktobra do sredine aprila. »V povprečju imamo desetkrat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo, ki je veliko resnejše obolenje kot prehlad. Prehlad pa zahteva večjo odsotnost z dela in od pouka kot vse preostale bolezni skupaj. Običajno mine v štirih do desetih dneh, suh ali vlažen kašelj pa lahko traja dlje. Prehlad pogosto poskušamo pozdraviti kar sami, »stoje«, zavedati pa se moramo, da pri prehladu lahko pride do zapletov, kot so vnetje srednjega ušesa in obnosnih votlin ter okužbe spodnjih dihal, med katerimi je najbolj pogosta pljučnica,« je povedala vodja Enote za epidemiologijo pri ZZV Kranj Andreja Krt Lah, dr. med. »Znaki pljučnice so splošna oslabelost, povišana telesna temperatura, kašelj, izmeček, bolečine v prsih, hitro in težko dihanje, izguba apetita, zmedenost ... Pri starejših so lahko simptomi neznačilni. V slovenske bolnišnice je v povprečju sprejetih približno 6000 bolnikov na leto z zunaj bolnišnice pridobljeno pljučnico; kar od 60 do 70 odstotkov je starejših od 65 let. Smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pljučnico je okrog 10-odstotna, bolnikov s pridruženimi kroničnimi boleznimi in starostnikov pa še znatno višja, do 30-odstotna,« je pojasnila Krt Lahova. Kot glavni povzročitelj zunaj bolnišnične pljučnice se pojavlja bakterija pnevmokok.

V preventivi pred okužbami z respiratornim sincicijskim virusom, ki povzroča hujše okužbe pri novorojenčkih, dojenčkih in majhnih otrocih, ki imajo kronične bolezni ali so bili prezgodaj rojeni, sogovornici svetujeta staršem, da pred stikom z otrokom dosledno upoštevajo higienske ukrepe. Cepljenje proti gripi je potrebno opraviti vsako leto znova, najbolje pred sezono obolenj. Pnevmokokne okužbe sicer zdravijo z antibiotiki, a so bakterije na njih vse bolj odporne. »Tveganje lahko znižamo s cepljenjem proti tem okužbam. Priporočamo ga otrokom s pogostimi vnetji, kroničnim bolnikom in starejšim od 65 let,« svetujeta sogovornici.