Računalnik in jaz: Stanje informatike v Sloveniji

Vsako leto po svetu potekajo številne raziskave, ki proučujejo stanje razvitosti družbe in zlasti njihov napredek.

Veliko raziskav je usmerjeno tudi v področje informacijske družbe. Ena večjih tovrstnih raziskav je raziskava World Economic Foruma. Raziskave so namenjen analizi stanja in definiranju smernic, primerne pa so tudi za primerjave razvitosti posameznih držav ter gospodarskih panog. Pri tem je pomembno, da so tovrstne raziskave strokovne, argumentirane in metodološko ustrezne. Le tako dobljeni rezultati so lahko temelj za sprejemanje odločitev na njihovi osnovi.

World Economic Forum v svojem letnem poročilu Slovenijo med 127 državami po razvitosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij in storitev uvršča na 30. mesto. Slovenija se nahaja v družbi Malte, Združenih Arabskih Emiratov, Katarja, Španije in Litve. Na prvem mestu je Danska, ki ji sledijo Švedska, Švica, ZDA in Singapur. Mesto Slovenije je zelo visoko in govori v prid napredku in razvoju tega področja. Sklepamo lahko, da so možnosti za uspešno življenje v informacijski družbi v Sloveniji zelo dobre, pa naj si bo za njene prebivalce ali pa za podjetja.

Na vrhu so torej države, ki so v samem svetovnem gospodarskem vrhu. To se kaže tudi v izdatkih za informacijske tehnologije, ki so v mnogih državah postale gonilo razvoja in napredka. Slovenija se je najslabše odrezala na področju regulacije trga. Ta je kljub naporom nekaterih državnih agencij za povečevanje konkurence še vedno slaba. Na določenih področjih namreč še vedno prevladujejo posamezna podjetja s prevelikimi tržnimi deleži in monopolnim položajem. Druga največja slabost Slovenije je državna uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij in storitev. To je morda nekoliko presenetljivo, saj je država največji posamezni vlagatelj v tovrstno opremo ter storitve pri nas, iz česar bi lahko sklepali, da je tudi precej velik uporabnik tovrstnih tehnologij.

Po drugi strani raziskava World Economic Foruma kaže, da se podjetja v veliki meri poslužujejo informacijske tehnologije, zadovoljiva pa je tudi razvitost informacijske infrastrukture. Prav tako je zadovoljiva uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij in storitev med posamezniki. Države na prvih mestih odlikuje predvsem jasna vizija za razvoj ter razumevanje pomembnosti informacijske družbe. Slovenija bo morala več pozornosti nameniti področju izobraževanja ter inovativnosti. Gre namreč za področji, ki sta najbolj pomembni za uspešen razvoj in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in storitev, ki bodo v prihodnosti najpomembnejši element razvoja gospodarstev po celem svetu.

IDC Adriatics, ki izvaja tovrstne raziskave na območju vzhodne Evrope, ugotavlja, da se bo rast slovenskega trga informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter storitev zmanjšala na 5,8 odstotka. Večji del te rasti bodo ustvarile investicije v programsko opremo, ki bodo dosegle skoraj 10-odstotno rast. Slovenski informacijski trg bo po ocenah analitikov v letu 2008 dosegel 2,5 milijarde ameriških dolarjev prihodkov.

Problem, s katerim se slovensko področje informacijsko-komunikacijskih tehnologij in storitev sooča, je majhnost podjetij. Majhnost slovenskim računalniškim podjetjem onemogoča izkoriščanje ekonomije obsega, kar pa uspeva svetovnim velikanom. Strokovnjaki edino možnost za dolgoročno uspešno delovanje slovenskih računalniških podjetij, tako na našem kot tudi svetovnem trgu, vidijo v združevanju in prevzemanju manjših podjetij.

Igra številk, medsebojno primerjanje in tekmovanje, vse s ciljem boljšega in kakovostnejšega razvoja. Informacijska družba je nezadržno na pohodu in skoraj ni več stvari, ki ne bi bila odvisna od računalnikov. Zato je nujno, da smo del tega in da postanemo uporabniki in koristniki vsega, kar nam sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in storitve ponujajo.