Črni bezeg

Črni bezeg je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebej pa v bližini naselij.

V povezavi z bezgom so povezane številne vraže in verovanja. Naši predniki so verjeli, da v njem živijo dobri hišni duhovi, ki skrbijo za našo varnost in dobro počutje. V osemnajstem stoletju so bili precej neusmiljeni do bezga le na Portugalskem, kjer so prepovedali njegovo sajenje, saj so z njim ponarejali portsko vino. Uporabnost črnega bezga je zelo široka. Uporabni so tako plodovi kot cvetje te rastline. V pomladnem času nabiramo socvetje, medtem ko v poznem poletju in zgodnji jeseni nabiramo plodove. Zaradi razhajajočih se mnenj o užitnosti, se raje izogibajte smrdljivemu bezgu, ki ima prav tako črne jagode, a ni drevo, temveč do dva metra visoko trajno zelišče, ki raste v gozdovih. Jagode so neprijetnega vonja, drugače pa podobne črnemu bezgu. Možna zamenjava pa je tudi divji bezeg, grm z rdečimi jagodami. Semena jagod so strupena, meso pa užitno. Iz mesa se pripravlja sok, a če niste vešči teh dejavnosti, se zaradi strupenih semen tudi temu bezgu raje izognite. Bezgovih jagod ni mogoče kupiti v trgovini, morda le na tržnici pa še to zelo redko, v naravi pa jih lahko najdemo v velikih količinah. V hladilniku se ohranijo le nekaj dni, lahko pa jih sušimo ali zamrzujemo. Bezgove jagode so primerne za izdelavo različnih želejev, sokov, peciva, likerjev, omake iz bezgovih jagod pa se odlično prilegajo k svinjskemu mesu ali divjačini. Surove jagode so odvajalne in rahlo strupene, a se strupene snovi na toploti razgradijo na neškodljive.

Solata s piščancem, medom in bezgom

Za 6 oseb potrebujemo: 20 dag berivke, 15 dag motovilca, 15 dag radiča solatnika, 2 paradižnika, 40 dag piščančjih prsi brez kosti, 3 žlice prevretega bezgovega soka, 2 dl majoneze, 3 žlice medu, 1 žlico gorčice, 3 žlice vinskega kisa, 1 sesekljan strok česna, 2 brizga tabasca, nekaj rdečih redkvic in sol.

Piščančje prsi narežite na trakove in jih na vročem olju popecite. Berivko, motovilec in radič solatnik očistite in operite. V posodi zmešajte bezgov sok, majonezo, med, gorčico, vinski kis, česen in tabasco. Po potrebi solite in prelijte preko solate, ki ste ji dodali ohlajene trakove piščančjih prsi ter dobro premešajte. Čez solato naribajte še oprane redkvice in takoj postrezite.

Srnini zrezki z bezgom in pinjolami

Za 4 osebe potrebujemo: 80 dag srninega stegna ali 4 zrezke, 2 žlici olja, 2 žlici masla, 5 dag pinjol, 1 žlico moke, 1 dl mesne juhe, 1 dl sveže stisnjenega soka iz bezgovih jagod, sol in sveže mlet poper.

Srnine zrezke solite in jih na vročem olju z obeh strani opecite. Zložite jih na topel krožnik. V ponev dajte maslo in pinjole, jih malo popražite, pomokajte in zalijte z juho. Zrezke stresite nazaj v ponev, dodajte bezgov sok in dušite do mehkega. Po potrebi solite in popoprajte ter postrezite z rižem ali pire krompirjem.

Bezgov sladoled

Potrebujemo: 35 dag bezgovih jagod, 10 dag sladkorja, 1 dl mleka, 2 rumenjaka in 2,5 dl stepene sladke smetane.

Bezgove jagode zmešajte v mešalniku, jih odcedite v posodico in jih skupaj s sladkorjem zavrite, da se sladkor stopi, odstranite z ognja ter ohladite. Ohlajeni masi primešajte mleko, penasto umešana rumenjaka in stepeno sladko smetano. Vlijte v strojček za pripravo sladoleda in zamrznite.

Bezgova marmelada

Potrebujemo: 1,5 kg bezgovih jagod, 80 dag sladkorja in 2 dl naravnega jabolčnega soka.

Bezgove jagode operite, odcedite in stresite v lonec. Dodajte 3 dl vode, zavrite in kuhajte deset minut. Potem vse skupaj zlijte na gosto cedilo, ki ste ga postavili na dovolj veliko posodo, in pustite odcejati 12 ur. Odcejenemu soku dodajte sladkor in jabolčni sok, zavrite ter kuhajte še 15 minut. Z marmelade odstranite pene, jo nalijte v primerne kozarce za shranjevanje ter jih dobro zaprite.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / / 12:32

Cankarja: Izidor sprašuje, Ivan odgovarja

Ivan Cankar (1876–1918), največji slovenski pisatelj – Telesnega Ivana Cankarja že sto let ni več, med nami pa še živi njegov duh. Pogovor z njim osebno torej ni več mogoč, zato povzamemo tistega, ki...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Začimbe in zelišča tudi zdravijo

V katero jed dati to ali ono začimbo, da bo jed okusna, vabljiva, imela pravi »žmah«, kot pravimo, je vprašanje, ki pri vsakdanji kuhi najbolj tare mlade gospodinje. Sicer je zadnje čase...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Silvestrovi čajni napitki

Imejte v zalogi baziliko, meto, meliso, peteršilj, janež, komarček ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Arcnije za vse sorte

Pa še nekaj o zdravilstvu naših babic, prababic ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Zeli z velikimi močmi

Z uporabo zelišč želi človek povečati kakovost svojega življenja. Odkriva nove poti, kako združiti znanje in izkušnje svojih prednikov z novimi znanstvenimi dognanji. Na domačem vrtu goji poprovo meto...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Resnica in privid zdravil

Otok Kosu, Grčija, 5. stoletje pred našim štetjem; Hipokrat, zdravnik in oče načel o moralnem liku zdravnika, povišano telesno temperaturo in bolečino v sklepih lajša s salixom, izvlečkom iz vrbovega...